Jedro

Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbo 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo tožnice za plačilo storitev nudenja brezplačne pravne pomoči po napotnici BPP 76/2010-1. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila v obravnavani zadevi prosilki A.A. dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred pristojnim Delovnim in socialnim sodiščem prve stopnje, ter da je zadnje opravilo o okviru odobrene BPP vključevalo le vročitev sodbe sodišča prve stopnje odvetnici. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila sodba sodišča I Pd 233/2010 z dne 9. 7. 2010 odvetnici vročena 8. 9. 2010. Rok 8 dni za vrnitev napotnice se je tako iztekel 16. 9. 2010. Odvetnica je izpolnjeno napotnico vrnila šele 28. 4. 2011, zato je organ za BPP zaključil, da tožnica ni upravičena do plačila storitve BPP.

2. Tožnica vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v odločbi BPP 76/2010 z dne 18. 2. 2010 izrecno navedeno, da je prosilki A.A. dodeljena BPP pred sodiščem na prvi stopnji. Individualni delovni spor še vedno traja, ker je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v sodbi Pdp 1189/2010 pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne določa, da se v primeru, če je zadeva vrnjena v ponovno odločanje, izda v isti zadevi nova odločba in napotnica za BPP. Nadalje navaja, da je upravičenka do BPP za vsak primer šla k organu za BPP po novo odločbo in novo napotnico, vendar so ji rekli, da napotnica BPP 76/2010 še velja, saj gre za isti individualni delovni spor. Predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijani sklep odpravi, ter tožnici prizna plačilo storitev nudenja BPP, podredno pa, da se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da priznava dejstva v tožbi, ne priznava pa tožbenega zahtevka po višini. Glede na navedeno predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne v ponovno odločanje.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bila prosilki A.A. z odločbo BPP 76/2010 z dne 18. 2. 2010 odobrena BPP za sestavo in vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje ter vročitev sodne odločbe v individualnem delovnem sporu pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji. Postopek na prvi stopnji, ki se je obravnaval pod I Pd 233/2010, je bil končan dne 9. 7. 2010, ko je sodišče izdalo sodbo. Odvetnici je bila sodba vročena 8. 9. 2010. Tožnica je zoper sodbo vložila pritožbo, kateri je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom Pdp 1189/2010 dne 17. 2. 2011 ugodilo. Sklep je bil odvetnici vročen 7. 4. 2011. Tožnica je 28. 4. 2011 organu za BPP vrnila izpolnjeno napotnico BPP 76/2010 in stroškovnik o opravljenih storitvah v zadevi I Pd 233/2010. Sklep o zavrženju zahteve za plačilo storitev nudenja BPP je bil izdan 2. 9. 2011. Dne 9. 9. 2011 je bila upravičenka za BPP A.A. pri organu za BPP, ker je želela dobiti informacijo, ali sedaj potrebuje novo odločbo in novo napotnico. Organ za BPP ji je izdal novo napotnico BPP 76/2010-2 za pravno zastopanje in svetovanje v individualnem delovnem sporu, ki se vodi v ponovljenem postopku pod I Pd 798/2011. 6. Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču (prvi odstavek). Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP, kot je to izrecno določeno v petem odstavku istega člena. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Obseg odobrene BPP je v konkretnem primeru določen izrecno in določno ter kot tak vključuje vročitev sodbe sodišča prve stopnje kot zadnje dejanje in se ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku. Sodišče zato pritrjuje razlogom tožene stranke, po kateri je bila odobrena storitev BPP končana z vročitvijo sodbe, torej 8. 9. 2010, ko je tožnica sodbo prejela. To pomeni, da je predpisani rok za vrnitev napotnice potekel v osmih dneh po prejemu sodbe, torej je potekel 16. 9. 2010. Tožnica je nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasila 28. 4. 2011, priglasila prepozno, zato jo zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.

7. V zvezi s tožbenim ugovorom tožnice, da spor še vedno traja, ker je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo, pa sodišče navaja, da če je BPP odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka BPP v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana. Ni se torej mogoče strinjati s stališčem tožnice, da pomeni okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, da se BPP po prej navedeni odločbi nadaljuje. Glede na dejstvo, da je iz upravnih spisov razvidno, da se je prosilka A.A. 9. 9. 2011 oglasila pri organu za BPP, bo moral organ za BPP uradni zaznamek šteti kot novo prošnjo za BPP in prosilki ob izpolnjevanju pogojev izdati novo odločbo za odobritev BPP za ponovljen postopek, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani I Pd 798/2011. 8. Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9. O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.