Jedro

Sodna praksa o vprašanju (pravilne) pasivne legitimacije v sporih o obsegu zapuščine je enotna, prav tako pa so v sodni praksi enotna stališča o tem, da sosporniška intervencija ne nadomešča manjkajoče (napačne) pasivne legitimacije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da sta stanovanje ..., katerega lastnik je po prodajni pogodbi z dne 8. 2. 1992 S. K., in osebni avtomobil Seat Ibiza, reg št. ..., skupno premoženje zapustnika S. K. in tožnice z deležem vsakega do ½ ter da je predmet zapuščine po pokojnem S. K. le zapustnikov ½ solastni del navedenega premoženja. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

2. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da je tožbo vložila v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča le zoper dva dediča, ker sta druga dva dediča priznavala, da je živela s pokojnim v izvenzakonski skupnosti in da premoženje predstavlja njuno skupno premoženje. V času napotitve je sodna praksa zastopala stališče, da je treba tožbo vložiti le zoper dediče, ki ji tega ne priznavajo in takšno je bilo tudi mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije iz leta 1977. Sodna praksa se je spremenila med trajanjem sodnega postopka in je bil zato tožbeni zahtevek zavrnjen. Kot sporno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje pasivne legitimacije v pravdnih postopkih, ki so sproženi zaradi spora o obsegu zapuščine v primeru, da nekateri od dedičev v zapuščinskem postopku priznavajo, nekateri pa zanikajo pravico sodediča. Ožje gledano pa je pravno vprašanje, ali je tožeča stranka s tem, da je tožbo vložila zoper dva dediča, druga dva pa sta nastopala kot sosporniška intervenienta na strani tožene stranke, tožila pravi stranki. S stališča pravne varnosti bi bilo treba novo sodno prakso vzpostaviti z aktom enake veljave, torej s sprejemom novega načelnega pravnega mnenja, ki bi moralo pojasniti tudi, v čem so spremenjen razmere oziroma razlogi, ki narekujejo spremembo dotedanje prakse. Ker sodna praksa dejansko učinkuje kot predpis, je treba upoštevati tudi prepoved povratne veljavnosti pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Obstaja realna nevarnost, da tožnica zaradi pravnomočne odločitve v isti zadevi ne bi več mogla doseči meritorne odločitve v zadevi bodisi zaradi procesne predpostavke razsojene stvari bodisi zaradi zastaranja. V pravdi sta poleg tožencev nastopala tudi dva sosporniška intervenienta, ki imata popolnoma enake procesne pravice, kot če bi bila tožena stranka, enake pa so tudi pravne posledice sodne odločbe na njun pravni položaj. Zato niti ne razume, zakaj bi ju morala tožiti, saj se njun položaj ne bi v ničemer spremenil. Trdi, da so bili kršeni načelo pravne države iz 2. člena, pravica do sodnega varstva iz 23. člena, pravica do zasebne lastnine iz 33. člena in prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Pravno vprašanje je pomembno ne le na konkretni ravni (da bo tožnica uspela zaščititi svoj pravni položaj in pravice), temveč tudi širše, saj bo sodišče lahko odgovorilo na vrsto pravnih vprašanj, povezanih z vlogo in dometom sodne prakse v našem sistemu.

3. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Tožnica sama ugotavlja, da je sodna praksa o vprašanju (pravilne) pasivne legitimacije v sporih o obsegu zapuščine enotna, (pre)oblikovati pa se je začela že v času, preden je vložila tožbo v tej zadevi (npr. II Ips 702/1996, II Ips 315/2001), razlog za to pa je bil v odločbah tudi obširno pojasnjen (npr. II Ips 759/2005, II Ips 44/2006, II Ips 322/2006, II Ips 267/2006, pri čemer slednja posebej opozarja tudi na drugačno mnenje občne seje iz leta 1977, in številne druge). Prav tako so v sodni praksi enotna stališča o tem, da sosporniška intervencija ne nadomešča manjkajoče (napačne) pasivne legitimacije (npr. II Ips 553/2000, II Ips 380/2004).

4. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.