Jedro

Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Tožena stranka, ki zatrjuje zgolj vsebino dogovorjene obveznosti (izbiro in dobavo za vrtec ustreznih stekel) in nepravilno izpolnitev (dobavo neustreznih stekel), ne podaja sklepčnega ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 131933/2012 z dne 13.9.2012 v 1. točki izreka za znesek 10.821,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.2012 dalje do plačila in v 3. točki glede plačila izvršilnih stroškov v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2012 dalje do plačila (I: točka izreka). Zahtevek za plačilo zamudnih obresti od zneska 10.127,23 EUR za čas od 9.12.2011 do 11.9.2012 je zavrnjen in sklep o izvršbi v tem delu razveljavljen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.073,00 EUR.

2. Zoper odločitev iz I. točke izreka se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo sklep o izvršbi razveljavljen in zahtevek zvrnjen, podrejeno pa razveljavitev sodbe. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Trdi, da se sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali je imel predmet prodajne pogodbe dogovorjene lastnosti ali ne. Graja, da je sodišče to vprašanje štelo za nerelevantno in v zvezi z njim ni izvajalo dokazov. Poudarja, da se zahtevku upira iz razloga, ker ni bila dobavljena prava vrsta stekla. Brani se torej z ugovorom stvarne napake, saj dobavljeno steklo ni imelo dogovorjenih in potrebnih oz. predpisanih lastnosti. Trdi, da je bilo toženi stranki znano, da bo steklo namenjeno zasteklitvi strehe nad igralnico v vrtcu. Tožeča stranka je vedela, katere lastnosti mora steklo imeti in se je zavezala táko steklo tudi dobaviti. O dogovorih in pogajanjih glede lastnosti stekla bi lahko izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke, če bi bil dokaz z njegovim zaslišanjem izveden. Meni, da je bilo njegovo zaslišanje ter zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke ter prič Z. V. neutemeljeno zavrnjeno. Kdaj je prišlo do poka stekla, ni bistveno. Bistveno je, da je tekom gradnje ob poškodbi steklo padlo iz okvirja, kar se ne bi smelo zgoditi. Sodišču prve stopnje očita nerazumevanje vsebine spora, saj se je ukvarjalo z vprašanjem odgovornosti za poškodbo stekla. Tožničina odgovornost za poškodbo stekla ni bila zatrjevana. Ob poku stekla se je zgolj izkazalo, da dobavljeno steklo ni imelo zahtevanih lastnosti. Ugovarjano je bilo, da steklo ni imelo dogovorjenih lastnosti; za to pa je tožeča stranka odgovorna. Dobavljena je bila namreč napačna vrsta stekla. Ker je bila izbira v skladu z dogovorom prepuščena tožniku, tožena stranka upravičeno odklanja plačilo. Glede na naravo ugovora je na toženi stranki trditveno in dokazno breme, da steklo ni imelo dogovorjenih lastnosti, ne pa dokazno breme okoliščin v zvezi z razbitjem stekla. Graja odločitev o zavrnitvi izvajanja dokazov. Zakoniti zastopnik tožene stranke bi moral biti zaslišan. Potrdil bi, da je tožeča stranka točno vedela, kakšne lastnosti mora imeti naročeno steklo in da je bila izbira stekla prepuščena tožeči stranki. Primernost vrste stekla bi ocenila izvedenca gradbene stroke in varstva pri delu, kar je bilo predlagano. Ker dokazi niso bili izvedeni, je podana bistvena kršitev postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka plačilo obveznosti zavrača z dvema argumentoma: - da obveznost ni izpolnjena, ker tožeča stranka za dobavljena stekla ni dostavila A-testov; - da tožeča stranka z dobavljenimi stekli ni pravilno izpolnila obveznosti.

5. Po tem, ko je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi plačilo zavrnila z argumentom, da A-test za dobavljena stekla ni bil dostavljen, je tožeča stranka v vlogi z dne 17.12.2012 pojasnila, da je tožena stranka A-teste zahtevala šele po dobavi (30.3.2012) in da so ji bili poslani 2.4.2012; pa tudi, da je bilo uporabno dovoljenje za vrtec izdano 26.6.2012 in da je vrtec v uporabi od 3.9.2012 dalje. Dejstva, da je bil A-test stekel na ta način (po postavljeni zahtevi) dostavljen, tožena stranka ni zanikala. Vztrajala je le, da obveznost dostave A-testov izhaja iz zakonodaje in bi A-teste morala tožeča stranka dostaviti brez posebnega poziva. Dejstvo, da je tožeča stranka A-test za dobavljeno steklo dostavila, je torej priznano in ga ni treba dokazovati (1). Za odločitev povsem nepomembno pa je, ali bi morali biti A-testi dostavljeni že ob dobavi stekla (brez posebnega poziva), ali je tožena stranka obveznost dokončno izpolnila po pozivu, da dostavi A-teste.

6. Tožena stranka je potrdila, da je izpolnitev sprejela (dobavljeno steklo vgradila). Ne zatrjuje svojega odstopa od pogodbe, zato razmerja na podlagi 103. čl. in 282. čl. OZ ni treba presojati. Z izpolnitvenim dejanjem (dobavo stekel) je obveznost tožeče stranke prenehala (270. čl. Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Drugačnih trditev tožene stranke ni.

7. Iz trditev tožene stranke sledi, da obveznost tožeče stranke, ki naj bi prevzela tudi projektantske naloge (določila vrsto stekla), ni bila pravilno izpolnjena. Smiselno zatrjuje stvarno napako. Ker pa ne podaja trditev o tem: ali gre za očitno ali skrito napako; kdaj in na kakšen način je napako grajala, katero od jamčevalnih sankcij uveljavlja (468. čl. ZPP), je dokaz z zaslišanjem zakonitih zastopnikov strank utemeljeno zavrnjen. Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka zahtevku lahko uspešno upre samo s sklepčnim ugovorom. V tem delu predlog za zavrnitev zahtevka oz. obramba pred postavljenim zahtevkom ni sklepčna. Ker izpovedbe strank in prič trditev ne morejo nadomestiti, strank tudi v zvezi z vsebino dogovorjenih obveznosti, kar je zatrjevano, ni bilo potrebno zasliševati. Drugi razlog, da se s pravilnostjo izpolnitve ni treba ukvarjati, pa je ta, da tožena stranka tudi sankcije zaradi stvarnih napak ne uveljavlja. Plačilu se neutemeljeno upira z zanikanjem svoje obveznosti, saj je tožeča stranka svojo obveznost iz obligacijskega razmerja izpolnila (239. čl. OZ). Zahtevku je zato utemeljeno ugodeno.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

(1) Nezanikana dejstva se štejejo za priznana, zato jih ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. čl. ZPP).