Jedro

Med pravdnima strankama je bil sklenjen dogovor o najemu športne dvorane, dvorano je uporabljala ekipa tožene stranke. Materialnopravna podlaga odločitve je v določbi 239. člena OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 76,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89298/2013 z dne 3. 6. 2013, po katerem mora tožena stranka plačati glavnico v višini 301,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2013 do plačila in izvršilne stroške v višini 81,80 EUR ter toženi stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 210,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in obravnavo. Izpostavlja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, vsebuje nejasne razloge o odločilnih dejstvih, izkazana pa so tudi nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov ter med samimi listinami. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP). Navaja, da prvo sodišče ni ravnalo skladno s 457. členom ZPP, ki določa, da se mora sodba v postopku majhne vrednosti razglasiti takoj po koncu glavne obravnave. V nadaljevanju podaja obširna teoretična izhodišča glede obrazložitve sodnih odločb ter opozarja, da prvo sodišče v konkretnem primeru ni ugotavljalo dejanskega stanja zadeve, saj ni upoštevalo izpovedb prič tožene stranke z razlogom, da je ena izmed prič toženčev brat, druga pa je bila pred časom zaposlena pri pritožniku, zaradi česar sodišče dvomi v njuno verodostojnost. Po tovrstnem razlogovanju sodišča bi to pomenilo, da bi moralo sodišče ravnati enako tudi v primeru tožeče stranke in njenih predlaganih prič, saj sta bili dve od njih zaposleni pri tožeči stranki, kar pa očitno sodišču ni vzbudilo dvoma v njuno verodostojnost. Navaja, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prepričano, da sta se pravdni stranki dogovorili za najem dvorane v celotnem obdobju in ne le za poskusno dobo enega meseca, pri čemer pa sodišče istočasno navaja, da je bila pisna pogodba poslana toženi stranki, slednja pa je ni vrnila, pri tem pa sodišče v tem delu ne obrazloži bistvenega dejstva, da zadevna pogodba s strani tožene stranke ravno zaradi datuma 30.6. ni bila podpisana.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti se sme sodbo izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Zatrjevanih procesnih kršitev ali drugih procesnih kršitev, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP upoštevati po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Ne drži, da je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (bistvena kršitev postopkovnih določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Protispisnost je namreč napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, katerega posledica lahko vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo. Zatrjevanje pritožnika, da iz sodbe ne izhaja, da je tožeča stranka izpovedala, da naj bi bila toženi stranki izročena pogodba v roke, namreč ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine zapisnika v razloge sodbe. Z navedenim očitkom pritožnik v bistvu graja dokazno oceno.

8. Poleg tega izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj ima jasne, prepričljive in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato ni podano uveljavljana kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede očitka, da sodišče ni ravnalo skladno s 457. členom ZPP, pritožbeno sodišče odgovarja, da je opustitev ustne razglasitve sodbe sicer relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je v sporu majhne vrednosti, četudi bi bila podana, izključena (člen 458/1).

10. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja plačilo računa št. 01-26-2012/122 z dne 2. 2. 2012 in računa št. 01-43-2012/122 z dne 5. 3. 2012, s katerima je toženi stranki obračunala najemnini za mesec februar in marec 2012. 11. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o najemu športne dvorane za čas od novembra 2011 do junija 2012. V obdobju od novembra 2011 do konca marca 2012 je dvorano uporabljala ekipa tožene stranke. Materialnopravna podlaga odločitve je v določbi 239. člena Obligacijskega zakonika, po katerem je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.

12. Zaradi omejenega obsega izpodbijanja ni mogoče poseči v vsebinsko presojo ugotovljenega dejanskega stanja, zato so nedovoljeni vsi pritožbeni očitki (ocena izpovedbe prič, trditve glede obdobja sklenjene pogodbe in glede uporabe dvorane ekipe tožene stranke), ki izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Ugotavljanje prave volje stranke je namreč dejansko vprašanje, zato je pritožbeno sodišče na zgoraj povzete ugotovitve o vsebini in času trajanja med pravdnima strankama sklenjenega dogovora o uporabi dela športne dvorane pogodbe vezano.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

14. Po prvem odstavku 165. člena ZPP v primerih, ko pritožbeno sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki pa je dolžan povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP), ki znašajo 76,37 EUR.