Jedro

Ker je za oskrbo s pitno vodo predpisana obvezna občinska gospodarska javna služba, ki je v občini urejena z odlokom in je obveznost priključitve stavbe na javni vodovod predvidena zaradi zakonske obvezne uporabe javne dobrine (vode), je priključitev na javni vodovod v naselju, kjer leži tožnikova nepremičnina, obvezna. Zato so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke, da je priključek na javni vodovod stvar njegove izbire in tako tudi ni podana kršitev 2. člena Ustave RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju inšpektorat) v inšpekcijskem postopku v točki 1 izreka odločil, da mora tožnik izvesti priključitev objekta – stanovanjske hiše na naslovu ... na javni vodovod v skladu s 13. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Apače (v nadaljevanju Odlok OA) po izvajalcu javne službe, A. d.o.o.. V točki 2. izreka je inšpektorat določil rok izvršitve odločbe 30. 4. 2019, v kolikor pa zavezanec ne bo opravil naloženega v odrejenem roku, bo inšpektor dalje ukrepal v skladu s predpisi, pri čemer mora zavezanec o izvršitvi odločbe takoj obvestiti medobčinskega inšpektorja.

2. Iz obrazložitve gornje odločbe izhaja, da je bila investicija javnega vodovoda Žepovci – Vratji Vrh končana v letu 2015, dne 22. 12. 2015 pa je Upravna enota Gornja Radgona izdala uporabno dovoljenje. Tožnik je lastnik objekta na naslovu ..., ki pa še ni priključen na javni vodovod. Odločitev inšpektorata temelji na 13. členu Odloka OA, ki določa, da je na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, priključitev stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Prav tako prvi odstavek 12. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju Uredba) določa, da v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

3. Župan Občine Apače je kot drugostopenjski organ zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V celoti je potrdil ugotovitve organa prve stopnje in se prav tako skliceval na že citiran 13. člen Odloka in 12. člen Uredbe.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v 1. členu določa, da je Republika Slovenija demokratična država, kar pomeni, da ima vsakdo pravico do svobodnega odločanja, tudi o priključitvi na javni vodovod. Prav tako citira 2. in 153. člen Ustave. Nadalje poudarja, da ne potrebuje priključka na javni vodovod, saj ima pravico do izbire, kar izhaja iz dejstva, da je Republika Slovenija demokratična država. Prav tako je pomembno upoštevati, da je Ustava nad Odlokom in Uredbo. Občina nima pravice odločati o njegovih finančnih sredstvih in podpisu pogodbe, saj javnega vodovoda ne potrebuje, investiral je v studenec, za katerega ima vse ustrezne dokumente. V nadaljevanju tožnik citira še 1., 2. in 5. člen Ustave ter predlaga sodišču, da tožbi ugodi.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Navaja, da je v prvem odstavku 13. člena Odloka določeno, da je na območju, kjer je zgrajen javni vodovod priključitev stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Prav tako prvi odstavek 12. člena Uredbe določa, da v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Poudarja še, da veljavna zakonodaja zahteva, da je na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, priključitev stavbe obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. V danem primeru so tako izpolnjeni vsi predpisani pogoji za priključitev objekta na javni vodovod, tožnik pa je bil tudi pravočasno obveščen o obveznosti priključitve.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Uredba1 določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (javna služba)2 in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, ter za lastno oskrbo s pitno vodo (prvi odstavek 1. člena Uredbe). Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo (prvi odstavek 10. člena Uredbe). Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom (drugi odstavek 10. člena Uredbe). V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo (prvi odstavek 12. člena Uredbe). Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja le na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe (6. člen Uredbe).

8. Podobne določbe kot Uredba ima tudi Odlok OA3. Člen 3 Odloka OA določa, da se v okviru javne službe izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba (prvi odstavek 4. člena Odloka OA). V drugem odstavku 4. člena Odloka OA je nadalje določeno območje izvajanja javne službe, med njimi je tudi aglomeracija Apače – Segovci, ID aglomeracije 3117, pri čemer je v aglomeracijo vključeno naselje Apače in Segovci – del. Drugi odstavek 5. člena Odloka OA še določa, da na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Izvajalec javne službe je A. d.o.o. (7. člen Odloka OA).

9. Tudi v skladu s prvim odstavkom 12. člena Odloka OA mora biti na javni vodovod priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. V tem smislu je v 13. členu Odloka v prvem odstavku še določeno, da je na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, priključitev stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod. Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost iz naslova komunalnega prispevka. Tako kot 6. člen Uredbe pa tudi četrti odstavek 3. člena Odloka OA določa, da se lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ (45. člen Odloka OA).

10. V obravnavani zadevi med strankama ni bilo sporno, da je vodovod Žepovci – Vratji Vrh, na katerega bi se naj priključil tožnik, vodovod, ki ima status javnega vodovoda in se izvaja kot javna gospodarska služba.4 Prav tako ni bilo sporno, da naselje Apače, kjer leži tožnikova nepremičnina spada v območje aglomeracije, na katerem občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo (drugi odstavek 4. člena Odloka OA) ter tudi ne, da je izvajalec A. d.o.o. v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena Odloka OA tožnika z dopisom št. IDP-657/2016 z dne 25. 8. 2016 obvestil, da si mora urediti vodovodni priključek, česar pa tožnik ni storil. Zato je tožena stranka v inšpekcijskem postopku v skladu s 45. členom Odloka OA in 29. člena Uredbe, oba v zvezi z 32. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) tožeči stranki naložila, da mora izvesti priključitev stanovanjske hiše na naslovu ... na javni vodovod do 30. 4. 2019. 11. Glede na jasne materialnopravne določbe Odloka OA in Uredbe, da je priključitev na javni vodovod obvezna, kadar občina zagotavlja opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,5 in glede na nesporna dejstva, da tožnikova nepremičnina leži na območju, kjer A. d.o.o. izvaja oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, ob tem ko je bil tožnik v skladu s prvim odstavkom 13. člena Odloka OA obveščen o obvezni priključitvi na javni vodovod, sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, navedbe tožeče stranke v tožbi pa neutemeljene.

12. V zvezi z zatrjevanji tožeče stranke, da se tožniku ni treba priključiti na javni vodovod, saj ima o tem svobodno izbiro, kar izhaja iz 2. člena Ustave, ki zagotavlja, da je Republika Slovenija demokratična država, pa sodišče pojasnjuje, da Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) v drugem odstavku 1. člena določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost _zaradi zadovoljenja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu._ Način opravljanja občinske gospodarske javne službe (v konkretnem primeru oskrbe s pitno vodo) predpiše lokalna skupnost z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov (drugi odstavek 3. člena ZGJS). V tem predpisu se med drugim določijo pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin ter pravice in obveznosti uporabnikov (7. člen ZGJS). Drugi odstavek 5. člena ZGJS pa določa, da _je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami,6 obvezna_, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. Pri tem pa prvi dostavek 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), da je med drugim obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja tudi oskrba s pitno vodo.

13. Ker je torej skladno z zgoraj citiranimi določbami za oskrbo s pitno vodo predpisana obvezna občinska gospodarska javna služba, ki je v občini Apače urejena z Odlokom OA in je obveznost priključitve stavbe na javni vodovod predvidena zaradi zakonske obvezne uporabe javne dobrine (vode), je priključitev na javni vodovod v naselju Apače, kjer leži tožnikova nepremičnina, obvezna. Zato so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke, da je priključek na javni vodovod stvar njegove izbire in tako tudi ni podana kršitev 2. člena Ustave.

14. V zvezi s smiselni zatrjevanji tožnika o neustavnosti Odloka OA in Uredbe,7 pa sodišče ugotavlja, da slednja nista neustavna, saj temeljita na zakonu (ZGJS in ZVO-1), pri čemer Ustava v 67. členu določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je poleg njene gospodarske zagotovljena tudi njena socialna in ekološka funkcija. Pri priključitvi objekta na vodovodno omrežje gre za izvajanje obvezne javne gospodarske službe varstva okolja, torej za določitev načina uživanja lastnine v skladu z njeno ekološko funkcijo.8

15. Po obrazloženem, ko sodišče tudi ni ugotovilo nobene uradno upoštevne kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj iz podatkov upravnega spisa tudi izhaja, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku dal pravico do izjave (9. člen ZUP), in sicer z dopisom z dne 20. 9. 2018 (tožnik pa se je na dopis odzval z vlogo z dne 12. 10. 2018), ob tem ko je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta,9 in sicer da sporni javni vodovod Žepovci – Vratji vrh leži na območju naselja Apače, kjer je tudi tožnikova nepremičnina, ni bilo sporno. Sporna je bila le razlaga materialnega prava, ki je v domeni sodišča. 1 Uradni list RS št. 88/12 z dne 1. 1. 2013. 2 Uredba je bila izdana na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki v prvem odstavku določa, da je med drugim obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja tudi oskrba s pitno vodo. 3 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2016 z dne 16. 12. 2016. 4 Ta dobi status javnega vodovoda šele takrat, ko je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjena opravljanju storitev javne službe (tako sodba UPRS I U 1959/2011 z dne 15. 3. 2021). 5 Takšna je tudi sodna praksa, in sicer sodba VSRS X Ips 2/2019 z dne 18. 9. 2019 in sodba UPRS 82/2018-14 z dne 18. 4. 2019, I U 949/2017-13 z dne 19. 9. 2019 in I U 2026/2011 z dne 15. 3. 2012. 6 ZGJS v 5. členu določa dve vrsti gospodarskih javnih služb, ki zagotavljajo uporabo javnih dobrin, in sicer so obvezne in izbirne. Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (drugi odstavek 5. člena). Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi gospodarskimi javnimi službami, ni obvezna, če zakon ali odlok lokalne skupnosti za posamezne primere ne določa drugače (tretji odstavek 5. člena). 7 Tožnik v tožbi zatrjuje, da je pomembno upoštevati, da je Ustava nad Odlokom OA in Uredbo. 8 Tako tudi sodba I U 82/2018-14 z dne 18. 4. 2019. 9 Tako sodba VSRS X Ips 114/2020 z dne 17. 11. 2020.