Jedro

S protestom si zagotovi oseba, ki protestira menico, dokazilo o tem, da je pravočasno, a brez uspeha opravila določena menična opravila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja zaradi protesta menice zaradi neplačila. Sodišče je med drugim ugotovilo, da predlagatelj ni predložil sodišču veljavne menice, temveč le menični blanket, na katerem ni podpisa meničnega zavezanca in tako manjka bistvena sestavina vrednostnega papirja, to je podpis meničnega zavezanca. Zato sodišče protesta ni opravilo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da opravi protestni postopek oziroma naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Zakon o menici namreč taksativno poimensko našteva v svojem prvem členu, katere bistvene sestavine mora imeti menica. Med bistvenimi sestavinami pa ni naveden trasatov podpis. Za veljavnost trasirane menice - trate, za kar gre v konkretnem primeru, je potrebno navesti le ime tistega, ki naj plača, ni pa potreben njegov podpis. Zato je "pomanjkanje" trasatovega podpisa pravno irelevantno. V prvi fazi pomeni praktično izdana menica zoper trasata le plačilni nalog, ki ga je trasiral trasant s trata menico. Trasat seveda lahko odkloni akcept, protestni organ pa je dolžan o takšni odklonitvi izdati javno listino - protest. Zato je izpodbijani sklep nepravilen. Dalje pritožba še poudarja, da je na podlagi Pravilnika o protestnih registrih protestni organ dolžan opraviti protest takoj.

Pri tem se ne sme spuščati v preiskovanje ali sta protestiranje ali vpis v posameznem primeru potrebna ali sposobna, da se ohranijo ali izvedejo menične pravice.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da je podan uveljavljani pritožbeni razlog. Zakon o menici (Ur. l. FLRJ št. 104/46, 16/65 in 54/70) v svojem prvem členu taksativno našteva, katere bistvene sestavine mora imeti menica. Niti ena od teh bistvenih sestavin ne sme na menici manjkati ali biti napisana drugače, kot določa zakon, ker bi bila sicer menica neveljavna oziroma sploh ne bi bila prava menica. Po 3. tč. 1. čl. Zakona o menici mora imeti trasirana menica ime tistega, ki naj plača (trasat). Iz predložene menice izhaja, da ima vse bistvene menične sestavine v skladu z navedenim zakonitim določilom, med drugim tudi ime trasata: Mi. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno ocenilo, da predlagatelj ni predložil veljavne menice, temveč le menični blanket, zaradi česar sodišče protesta ni opravilo. V obravnavanem primeru gre namreč za trasirano, neakceptirano menico in ni bilo nobene ovire za opravo predlaganega protesta zaradi neplačila menice.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 380. tč. 3 ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o menici, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).