Jedro

Sodišče je v prepričljivi dokazni oceni nanizalo razloge za pridržanje. Udeleženec z načinom prehranjevanja ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Odločitev za takšno prehranjevanje pa ni plod tehtnega razmisleka, marveč bolezenskega stanja ob okrnjeni sposobnosti presoje in ocene tveganj ter odsotnosti uvida v težave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in odločilo, da se ga zadrži na zdravljenju brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. najdlje do 12. 6. 2024 (2. točka izreka).

2. Pritožuje se pooblaščenec udeleženca, ki odločitev izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da se udeleženca nemudoma odpusti iz zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom in se mu odredi drugo milejšo obliko zdravljenja. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje.

Pritožnik meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo določbo 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Poudarja, da niso izpolnjeni pogoji hude ogroženosti zdravja in življenja. V času razgovora je bil bistre zavesti, odgovarjal je razumsko. Ni bil agresiven. Nima namena, da bi si vzel življenje. Izpovedal je o svojih načrtih za prihodnost, kar kaže na to, da nima samomorilnih misli. Za hranjenje z rženim kruhom in vodo se je odločil zaradi finančnih težav in v želji, da bi več ostalo za ženo in otroke. Le redko je zaužil plesniv kruh.

Sodišče bi moralo pri odločitvi upoštevati dejstvo, da se je v preteklosti že ambulantno zdravil zaradi depresije, zato bi mu bila lahko odrejena milejša oblika zdravljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju: URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS)1. Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ta določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava).

5. Razlog za sprejem udeleženca v oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike ... je akutno poslabšanje depresivne motnje težje stopnje s psihotičnimi simptomi hude in kronične duševne bolezni. Že od lanskega septembra se prehranjuje samo s prekuhano vodo in rženim kruhom. Pustil je službo. Izrazito je shujšal. Pri njem je prišlo do hudega funkcionalnega upada; socialno je izoliran in prepričan v finančni propad. Že v preteklosti se je zdravil zaradi depresije. Imel je tudi težave z alkoholom in marihuano, ki ju sedaj ne uživa več. Ob sprejemu je bil prestrašen in sumničav; deloval je pod vplivom psihotičnega doživljanja.

6. Izvedenka psihiatrične stroke dr. B. B. ugotavlja pri udeležencu akutno poslabšanje depresivne motnje težje stopnje s psihotičnimi simptomi hude in kronične duševne bolezni. To poslabšanje se je odrazilo v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Udeleženec nima uvida v svoje stanje. Zaradi porušene realitetne kontrole ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Z načinom hranjenja v telo ne vnaša ustreznih/zadostnih mineralnih snovi, kar bi lahko vodilo do hudega pomanjkanja za življenje potrebnih snovi v telesu. To pa predstavlja življenjsko ogrožajoče stanje. Svoje zdravje je ogrožal, ko se je hranil s plesnivim kruhom. Plesen vsebuje toksine, ki so kancerogeni.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča jasna in prepričljiva. Izvedensko mnenje nudi ustrezno podlago za zaključek, da ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. Brez ustreznega zdravljenja in potrebnih zdravil bi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in življenje.

8. Pritožba minimalizira udeleženčevo bolezensko stanje. Dejstvo, da ni kazal nobene od oblik agresivnosti in je podajal razumne odgovore, ne zmanjšuje resnosti njegovega stanja. Sodišče je v prepričljivi dokazni oceni nanizalo razloge za pridržanje. Udeleženec z načinom prehranjevanja ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Odločitev za takšno prehranjevanje pa ni plod tehtnega razmisleka, marveč bolezenskega stanja ob okrnjeni sposobnosti presoje in ocene tveganj ter odsotnosti uvida v težave.

9. Sodišče je ustrezno pojasnilo odsotnost možnosti za druge (milejše) oblike udeleženčevega zdravljenja. Zaradi nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja v njih ne bi zmogel sodelovati. Brez zdravljenja pa bi se stopnjevala bolezen in z njo povezano ogrožanje. Odklanjanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom ni odraz udeleženčeve prave volje, ampak posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja.

10. Glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju in dejanja udeleženca pritožbeno sodišče nima pomislekov o podanosti predpostavk iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

11. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2015 z dne 15. 5. 2015.