Jedro

Tretji odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna.

Organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, bi moral svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 814/2019 z dne 31. 7. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč, tudi organ) tožniku priznalo nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 814/2019 z dne 27. 3. 2019 v skupni višini 152,88 EUR oziroma ob povečanju za 22 % DDV skupno 186,51 EUR; višji zahtevek je zavrnilo.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila z odločbo št. Bpp 814/2019 z dne 27. 3. 2019 upravičencu A. A. dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v prekrškovnem postopku, od dne 26. 3. 2019 dalje. Za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik, odvetnik v Ljubljani, ki je organu dne 28. 2. 2020 pravočasno vrnil napotnico, dopolnjeno dne 2. 3. 2020. Podal je zahtevek, da se mu za opravljeno delo priznajo nagrada in potrebni izdatki, s povečanjem še za 22 % DDV. Organ je pri odmeri nagrade tožniku upošteval vrednost izrečene globe v višini 250,00 EUR in tožniku priznal nagrado v višini 200 točk (tar. št. 18/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), za uvodni pregled listin v trajanju do pol ure 25 točk (tar. št. 39/2 OT), za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog 125 točk (tar. št. 37/4 OT v zvezi s tar. št. 37/2 OT), za sestavo in vložitev dopolnitve zahteve za sodno varstvo v višini 25 točk (tar. št. 39/3 OT) ter za sestavo in vložitev dveh kratkih dopisov 20 točk (tar. št. 39/4 OT). Za izvensodne dopise in elektronsko komunikacijo v skupnem trajanju do ene ure je organ tožniku priznal nagrado v višini 50 točk (dvakrat po 25 točk za vsake pol ure dela, tar. št. 46/1 OT), kar je po njegovi oceni primerno glede na vrsto in zahtevnost postopka ter glede na druge okoliščine. Tožniku ni priznal priglašene nagrade za pripravo in vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj ta vloga s strani odvetnika ni bila potrebna. Po tretjem odstavku 11. člena OT je tožniku priznal še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje, tiskanje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 9,8 točke. Navedene izdatke je odmeril v deležu 2 % od polne nagrade v višini 490 točk. Skupna višina priznane nagrade in pavšalnih potrebnih zneskov tako znaša 254,8 točke, kar ob vrednosti ene odvetniške točke 0,60 EUR znaša 152,88 EUR.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi navaja, da je organ pri priznanju nagrade za elektronsko komunikacijo zmotno uporabil tar. št. 46/1 OT namesto tar. št. 39/3,4 OT, saj elektronska pošta predstavlja dopis in ne storitev, ki je odvisna od porabljenega časa. Tudi če bi se nagrada za elektronsko komunikacijo obračunavala po tar. št. 46/1 OT, je organ priznal bistveno prenizko nagrado, saj iz prilog izpolnjeni napotnici izhaja, da je za dopisovanje po elektronski pošti porabil mnogo več kot eno uro, in sicer dne 28. 3. 2019 4 ure in 51 minut, dne 29. 3. 2019 10 ur, elektronske dopise pa je stranki poslal tudi dne 14. 8. 2019, 22. 8. 2019 in 23. 8. 2019. Prereka tudi zavrnitev priznanja nagrade za pripravo predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj je bilo takšno vlogo treba vložiti, sicer do oprostitve ne bi prišlo. Ob upoštevanju vsega navedenega mu je organ priznal 770 točk premalo. Sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise v zadevi.

5. Stranka z interesom, A. A., na tožbo ni odgovoril. **Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je dne 14. 2. 2023 sprejelo sklep I U 1210/2020, da v zadevi odloča po sodnici posameznici iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

**K I. točki izreka**

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev v izpodbijanem sklepu, da se tožniku priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči v skupni višini 152,88 EUR oziroma ob povečanju za 22 % DDV skupno 186,51 EUR, višji zahtevek tožnika pa se zavrne.

9. Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči odvetnika ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v 6. točki 30. člena določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Nadalje v prvem odstavku 40. člena določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri pristojnem sodišču, po drugem odstavku istega člena pa morajo biti k napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Navedeno pomeni, da mora odmera nagrade odvetniku ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upravičencu.

10. Tožnik se ne strinja z zaključevanjem organa, da se mu ne prizna priglašene nagrade za pripravo in vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ker naj bi ta vloga s strani odvetnika ne bila potrebna. Navaja, da je bilo takšno vlogo treba vložiti, sicer do oprostitve ne bi prišlo. Pri tem med strankami (glede na izpodbijani sklep in upravni spis) ni sporno, da je tožnik kot pooblaščenec upravičenca do brezplačne pravne pomoči, A. A., vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse v prekrškovnem postopku, v katerem mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.

11. Tretji odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna. Ugovor tožnika, da bi mu organ moral priznati priglašeno nagrado za sestavo navedene vloge, je zato neutemeljen.

12. Tožnik se nadalje ne strinja z zaključevanjem organa, da se komunikacija po elektronski pošti z upravičencem do brezplačne pravne pomoči vrednoti na podlagi tar. št. 46/1 OT, saj elektronska pošta predstavlja dopise, ki se vrednotijo po tar. št. 39/3,4 OT. Prav tako se ne strinja z obrazložitvijo organa, da mu glede na vrsto in zahtevnost postopka ter druge okoliščine kot porabljen čas za dopisovanje po elektronski pošti prizna le eno uro, saj je za navedeno storitev porabil več časa.

13. Na podlagi 214. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pomoči uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je ugotovljeno dejansko stanje oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev odločbe stranki in tudi sodišču ne omogoča preizkusa, hkrati pa stranki onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic v postopku, kar je v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije. Pravica stranke do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, v obrazložitvi navede vse okoliščine in dejstva ter pravne razmisleke, na katere se opira njegova odločitev.

14. Upoštevaje navedeno, bi moral organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti. To zlasti ob tem, ko je tožnik v stroškovniku navedeno komunikacijo označil kot dopise na podlagi tar. št. 39/3,4 OT. Poleg tega bi moral, ker je tožniku za sestavo izvensodnih dopisov in elektronsko komunikacijo priznal nagrado za delo v skupnem trajanju do ene ure, tako svoje zaključevanje prepričljivo argumentirati, tj. pojasniti, zakaj šteje, da je tožnik za navedeno delo porabil eno uro, ter se ob tem opredeliti do navedbe tožnika v stroškovniku, da je za dopisovanje po elektronski pošti porabil znatno več časa. Organ pa je svoje zaključevanje, da tožniku za elektronsko komunikacijo prizna nagrado, ki ustreza porabljenemu času ene ure, utemeljil zgolj s podajo nekonkretizirane ocene, da je to primerno glede na vrsto in zahtevnost postopka ter glede na druge okoliščine. Zgolj takšna obrazložitev priznanja stroškov za dopisovanje po elektronski pošti, kot jo vsebuje izpodbijani sklep, ne zadosti zahtevam 214. člena ZUP, pač pa je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so stroški pravilno odmerjeni.

15. Ker je torej obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti njegove materialne zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku mora organ upoštevati stališča sodišča glede postopka, ki jih je zavzelo v tej sodbi, in svojo odločitev o višini priznanih stroškov in nagrade tožniku obrazložiti tako, da bodo upoštevane vse obvezne sestavine 214. člena ZUP. Postopek bo moral organ voditi tudi ob spoštovanju načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).

16. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), in ker je v zadevi odločalo le o spornih pravnih vprašanjih.1 **K II. točki izreka**

17. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov tega postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife ZST-1).

18. Stranka z interesom stroškov postopka ni priglasila.

1 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 54/2021 z dne 24. 8. 2022, 15.-17. točka obrazložitve.