Jedro

Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Poleg tega predlagatelj ne prilaga nobene odločbe niti se nanjo ne sklicuje, tako da tudi trditev o odstopu izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ostaja povsem posplošena.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče RS je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper dopolnilno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2784/2019 z dne 9. 9. 2020, s katero je toženka odločila, da se upravičenki A. A. poleg že dodeljenega obsega brezplačne pravne pomoči dodeli tudi izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopkih v zvezi z izdajo začasne odredbe I Z 51/2019 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in začasne odredbe I Z 4/2020 pred Okrožnim sodiščem v Kranju.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v 367.a členu določa, da vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po 367.b členu ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek). Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek). Če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek).

5. Predlagatelj kot razloge za dopustitev revizije navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, kot tudi odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse. Poleg tega bi se z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS rešilo pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, oziroma glede katerih se v svoji dosedanji praksi po vedenju predlagatelja Vrhovno sodišče RS še ni izreklo. Učinek odločitve Vrhovnega sodišča RS bi torej presegel pomen konkretne zadeve in bi bil usmerjen zlasti v varovanje javnega interesa.

6. Te navedbe pomenijo zgolj povzetek zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP, s čimer ni izpolnjena zakonska zahteva po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Predlagatelj na ta način, torej brez kakršne koli konkretizacije abstraktnih zakonskih kriterijev, ni izkazal in niti ne more izkazati, da bi zastavljena vprašanja po pomenu presegala obravnavano zadevo oziroma njegovo nestrinjanje z odločitvijo upravnega sodišča v tej zadevi. Poleg tega predlagatelj ne prilaga nobene odločbe niti se nanjo ne sklicuje, tako da tudi trditev o odstopu izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ostaja povsem posplošena.

7. O morebitni pomembnosti pravnih vprašanj ni mogoče sklepati niti iz drugih navedb v predlogu, saj je te navedbe mogoče razumeti kvečjemu kot revizijske razloge in njihovo utemeljitev. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije,1 Vrhovno sodišče pa pripominja še, da ne predlagani vprašanji, ne njuna utemeljitev tudi sicer v ničemer ne presegajo predlagateljevega nestrinjanja s konkretno odločitvijo.

8. Vse to pomeni, da predlog ne vsebuje vseh sestavin, predpisanih v 367.b členu ZPP, ta formalna pomanjkljivost pa onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenih vprašanj po kriterijih iz 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo. Predlagatelj v takem primeru sam nosi svoje stroške tega predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS X DoR 339/2020-3 z dne 19. 5. 2021.