Up-202/00

4.7.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., v priporu v ZPKZ Ž., na seji senata dne 4. julija 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

V vlogi, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 9. 6. 2000, in njeni dopolnitvi pritožnik navaja, da je v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Obtožba naj bi mu očitala storitev petih kaznivih dejanj goljufije. Navaja, da navedenih kaznivih dejanj ni storil, zaradi neutemeljenega pregona pa je pričel z gladovno stavko, ki traja že več kot 100 dni in s katero bo nadaljeval. Zaradi gladovne stavke naj bi izgubil že 45 kilogramov, tako da naj bi tehtal le še 65 kilogramov. Pričel naj bi odklanjati tudi vodo. Hospitalizacija naj bi mu bila sicer nudena, vendar jo odklanja. Zaradi slabega zdravstvenega stanja naj ne bi bil sposoben spremljati obravnave. Kljub temu naj bi ga bili odnesli na sodišče, kjer naj bi v dvorani ležal.

Zaradi navedene situacije naj bi bil njegov zagovornik tudi zapustil sodno dvorano. Navaja, da "nima papirjev" in da je "dobil vse neutemeljeno višje, okrožno, vrhovno itd". Pravi, da ne zahteva odprave pripora, prosi le za hišni pripor. Navaja, da je njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da niti zase ne more skrbeti, pa mu kljub temu očitajo ponovitveno nevarnost. Ustavno sodišče prosi naj pokliče njegovega odvetnika, da tudi on vloži pritožbo, ker ga sam "ne dobi", zavodskega zdravnika, Varuha človekovih pravic in razpravljajočega sodnika. Prilaga odgovor Ministrstva za pravosodje v zvezi z gladovno stavko.

Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje osnovne podatke in listine, ki jih samo nima in jih samo tudi ne more pridobiti. Te podatke in listine lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali preko svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva, in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

Pritožnikova vloga je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pritožnika in odvetnika, katerega ime je pritožnik navajal v ustavni pritožbi, dne 14. 6. 2000 pozvalo, naj ustavno pritožbo v roku 8 dni dopolnita z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. Opozorilo ju je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bosta dopolnila.

Pritožnik in pozvani odvetnik sta poziv prejela dne 20. 6. 2000. Pritožnik je na poziv Ustavnega sodišča sicer odgovoril, vendar vloge ni dopolnil. Ponovil je le svojo prošnjo za pomoč.

Pozvani odvetnik na poziv v postavljenem roku ni odgovoril.

Ker pritožnik vloge kljub pozivu Ustavnega sodišča ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Pritožnikova vloga je namreč kljub odgovoru na poziv za dopolnitev ostala tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik niti ni konkretno navedel, katere posamične akte izpodbija, niti ni ustavni pritožbi priložil njihovih kopij. Dejstvo, da sodnih odločb, s katerimi ni zadovoljen, nima pri sebi, ga ne odvezuje obveznosti, da jih priloži ustavni pritožbi, saj bi lahko kadarkoli pridobil njihove kopije. Poleg tega ni z ničimer izkazal, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal vsa pravna sredstva zoper napadene sodne odločitve, in ni konkretno navedel, katere človekove pravice in zakaj naj bi mu bile z njimi kršene. Ker Ustavno sodišče od pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca ni prejelo niti osnovnih podatkov in listin potrebnih za preizkus ustavne pritožbe ni moglo opraviti niti temeljne presoje o tem ali je z odrejenim priporom poseženo v pritožnikovo pravico do osebne svobode, kaj šele, da bi pripor odpravilo oziroma ga nadomestilo s hišnim priporom, kot to predlaga pritožnik.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in Milojka Modrijan.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk