Jedro

Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Na presojo razumnosti začetka osebnega stečaja tudi ne more vplivati okoliščina, da prosilec v predlogu osebnega stečaja odpusta obveznosti (še) ni predlagal, saj se navedeni predlog lahko vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 423/2012-5 z dne 15. 11. 2012, se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1646/2012 z dne 26. 9. 2012, in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 610,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 1646/2012 z dne 26. 9. 2012. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila revidentkino prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja, ker njen predlog za uvedbo osebnega stečaja nima verjetnih izgledov za uspeh oziroma je očitno nerazumen. Revidentka je prosila, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč za oprostitev plačila stroškov predujma za začetek postopka osebnega stečaja. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe navedla, da je iz uradnih evidenc in pisne izjave prosilke ugotovila, da prosilka prejema denarno socialno pomoč, drugih dohodkov in premoženja pa nima, kar pomeni, da do kakršnegakoli poplačila upnikov ne bi prišlo in namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Sklicuje se na določbe 224., 382., 389. in 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Če obstoj stečajne mase kot dejanske predpostavke za zasledovanje cilja poplačila stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka ni izpolnjen, stečajno sodišče takega postopka ne začne.

2. Sodišče prve stopnje ob sklicevanju na razloge tožene stranke (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je pogoj za začetek osebnega stečaja ne samo trajna insolventnost, temveč tudi obstoj stečajne mase, o čemer se je sodna praksa s tega področja že večkrat izrekla, med strankama pa ni sporno, da revidentka nima nobenega premoženja. Tožena stranka ni prekoračila pristojnosti odločanja v zvezi z očitno nerazumnostjo revidentkinega predloga za začetek postopka osebnega stečaja in ne prejudicira odločitve v konkretni zadevi, saj ima za takšno presojo podlago v 24. členu ZBPP. Ker iz spisa ne izhaja, da je revidentka v postopku osebnega stečaja uveljavljala odpust obveznosti, niti v tožbi ne zatrjuje, da za to izpolnjuje pogoje, pri odločitvi ni upoštevalo njenega sklicevanja na možnost uspeha z odpustom obveznosti.

3. Revidentka dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Oporeka stališču sodišča prve stopnje, da je stečajna masa pogoj za začetek stečajnega postopka. Obstoj stečajne mase ne vpliva na začetek, temveč na tek samega postopka. Sklicuje se na določbe ZFPPIPP, ki urejajo odpust obveznosti, in navaja, da je namen osebnega stečaja tudi v vrnitvi prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje. Tožena stranka je prekoračila svoje pristojnosti, saj je o poteku postopka osebnega stečaja lahko le ugibala. Priglaša revizijske stroške.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, ali je v smislu določbe 24. člena ZBPP razumnost začetka postopka osebnega stečaja, v zvezi s katerim prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, pogojena z obstojem stečajne mase. Ker je revizija dovoljena že iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru izpodbijana sodba temelji na dveh spornih stališčih: da je revidentkina zahteva za začetek osebnega stečaja očitno nerazumna, ker revidentka nima premoženja, iz določb ZFPPIPP in sodne prakse sodišč, pristojnih za odločanje o stečajnem postopku, pa izhaja, da je obstoj stečajne mase predpostavka za začetek osebnega stečaja; da sklicevanje na odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP za odločitev ni pomembno, ker revidentka v predlogu osebnega stečaja odpusta obveznosti ni uveljavljala, niti v tožbi ni zatrjevala, da zanj izpolnjuje pogoje.

9. V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

10. Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu za BPP nalaga navedena določba ZBPP in jo je organ za BPP dolžan izvesti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, v kateri je sledilo odločitvi organa za BPP, s stališčema iz 8. točke te obrazložitve, preseglo pravni standard očitne nerazumnosti revidentkinega predloga za začetek osebnega stečaja in posledično napačno presodilo revidentkino izpolnjevanje objektivnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena ZBPP.

12. Vrhovno sodišče meni, da je pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za osebni stečaj treba presojo razumnosti oziroma verjetnih izgledov za uspeh v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in samega namena teh dveh institutov ter instituta brezplačne pravne pomoči. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013. 13. Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je torej urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.(1)

14. Vrhovno sodišče se ob takšni sistemski uvrščenosti instituta odpusta obveznosti v okvir postopka osebnega stečaja ne strinja z argumentacijo sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri je sledilo odločitvi organa za BPP, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika (revidentke), iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, predpostavka za razumnost začetka postopka osebnega stečaja. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (šesti odstavek 383.a člen ZFPPIPP), za plačilo katerega že ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči (četrti odstavek 383.a člena ZFPPIPP), se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku.(2)

15. Organ za BPP mora zato pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega(3), pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Ker se predlog za odpust obveznosti lahko predlaga do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, na presojo razumnosti začetka osebnega stečaja tudi ne more vplivati okoliščina, da prosilec v predlogu osebnega stečaja odpusta (še) ni predlagal, kot napačno meni sodišče prve stopnje.

16. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) namreč vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov. Pri tem pa ni mogoče zanemariti, da sta tako institut odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja kot sama brezplačna pravna pomoč instrumenta socialne države(4). Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji Vrhovnega sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.

17. V zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa s področja stečajnega prava že večkrat izrekla, da je pogoj za začetek osebnega stečaja ne samo trajna insolventnost, temveč tudi obstoj stečajne mase, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da iz sodne prakse drugostopenjskih sodišč, pristojnih za odločanje v stečajnem postopku (npr. Cst 20/2011, Cst 289/2011, Cst 182/2011), res izhaja, da je za dosego namena osebnega stečaja potreben obstoj premoženja dolžnika, neobstoj premoženja pa je razlog za končanje postopka osebnega stečaja. Vendar pa je pri tem treba upoštevati okoliščine vsakega posamičnega primera v zvezi z vprašanjem, ali je bil v postopku osebnega stečaja predlagan tudi odpust obveznosti oziroma katere ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP so bile v konkretnem primeru podane.

18. Ker je bilo po oceni Vrhovnega sodišča glede na navedeno v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku upoštevati pravno mnenje Vrhovnega sodišča v tej sodbi.

K II. točki izreka:

19. Ker je revidentka z revizijo uspela, je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje ter o stroških revizijskega postopka. Pri odmeri stroškov upravnega spora pred sodiščem prve stopnje je Vrhovno sodišče skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu revidentki priznalo stroške v uveljavljani višini 206,70 EUR, povečani za 20 % DDV (41,30 EUR), skupaj torej 248,00 EUR. Stroški revizijskega postopka pa temeljijo na določbi drugega odstavka 165. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter so odmerjeni na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Na podlagi tarifne številke 3300 se revidentki prizna 282,00 EUR nagrade za postopek z revizijo in stroški po tarifni številki 6002 v znesku 20,00 EUR, kar z 20 % DDV skupaj znaša 362,40 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentki povrniti stroške postopka v višini 610,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Op. št. (1): Ivanjko Š.: Novosti v insolvenčnih postopkih, Podjetje in delo, št. 6-7/2007, str. 1172. Op. št. (2): Ude L.: Osebni stečaj (stečaj nad premoženjem fizičnih oseb – nepodjetnikov), Podjetje in delo, št. 8/1997, str. 1352. Op. št. (3): Glej določbo 409. člena ZFPPIPP.

Op. št. (4): Kot je poudarilo že Ustavno sodišče RS v zadevi U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998, sta ustavni zahtevi po socialni državi (2. člen Ustave RS) in enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) tisti, ki terjata, da država tudi revnim strankam omogoči sodno varstvo njihovih pravic tako, da zaradi stroškov sojenja ni ogrožen njihov eksistenčni minimum.