Jedro

Sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno.

V okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji – Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld, BNHF/622200027568/2020 z dne 2. 9. 2020, ki je postala pravnomočna dne 3. 2. 2021, zoper v uvodu navedenega storilca prizna in izvrši (I. točka izreka), ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega, ker je storil prekršek po 10a točki lit. a 52. člena Zakona o cestnem prometu (StVO), zaradi česar je ne podlagi 2d odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 160,00 EUR, po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se bo izterjala prisilno (II. točka izreka), pri tem pa lahko storilec po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da je zoper odločbo tujega prekrškovnega organa vložil ugovor oziroma pritožbo. Predlaga, da se priznanje in izvršitev tuje odločbe zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije v zvezi s storitvijo prometnega prekrška.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje in dokumentacije v spisu izhaja, da je odločba tujega prekrškovnega organa z dne 2. 9. 2020, ki je v predmetni zadevi bila predložena v priznanje in izvršitev, postala pravnomočna dne 3. 2. 2021. Po prejemu pritožbe je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 4. 11. 2022 pri tujem prekrškovnem organu preverilo storilčeve trditve, da je zoper navedeno odločbo vložil pravno sredstvo. Organ izdaje je dne 23. 11. 2022 sodišču odgovoril, da je pravno sredstvo zoper navedeno odločbo sicer res bilo vloženo, vendar je bil storilčev ugovor z odločbo z dne 10. 6. 2021 zavrnjen, ker je bil vložen prepozno, pri tem pa je odločbo o zavrnitvi storilčevega ugovora tuj prekrškovni organ sodišču tudi priložil (l. št. 46-48 spisa). Sodišče prve stopnje je navedeni odgovor tujega prekrškovnega organa z dopisom z dne 24. 11. 2022 poslalo storilcu ter ga pozvalo, ali pri pritožbi vztraja, vendar odgovora storilca v danem roku ni prejelo.

7. V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da očitanega prekrška ni storil ter da dne 26. 11. 2019 ob 20:06 uri ni bil ustavljen s strani avstrijske policije. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena dne 19. 1. 2021 (vročilnica na l. št. 15-16 spisa).

8. Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje ter posledično pravilno odločilo, da se predložena odločba prizna in izvrši. 9. Ker je glede na navedeno pritožba storilca neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).