Jedro

Z aro je mogoče utrditi tudi obveznost iz predpogodbe. Vendar je tudi v tem primeru za njeno sklenitev potrebna dejanska izročitev denarja, ker je pogodba o ari realni kontrakt. Tožnikov zahtevek za vrnitev dvojne are je neutemeljen že zaradi dejstva, da tožnik tožencu zneska are ni izročil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval od toženca plačilo 12.557,62 EUR z zamudnimi obrestmi ter povrnitev pravdnih stroškov. Odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencu odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložil tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila med strankama sklenjena pogodba o ari, ni pa bila sklenjena nameravana menjalna pogodba ter da je šele pritožbeno sodišče navedlo, da pogodba o ari ni bila sklenjena. Razlaga pritožbenega sodišča je nejasna in nasprotuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča. Če je dogovor o ari realni kontrakt, potem ni mogoče reči, da je bil dogovor o ari veljavno sklenjen, pogodba pa ne. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je ugotavljalo tudi obstoj glavne pogodbe oziroma predpogodbe. Res je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožnik ni izročil dogovorjenega zneska, je pa jasno zapisalo, da je bil dogovor o ari sklenjen. Kaj je s tem mislilo sodišče prve stopnje, pa ni stvar presoje pritožbenega sodišča. Pritožbenemu sodišču očita, da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in sami s seboj v nasprotju. Če sta stranki menjalno pogodbo dogovorili vsaj do faze predpogodbe, ni jasno zakaj dogovor o ari ni bil sklenjen zaradi neizročitve. Ni tudi jasno, kaj pomeni dogovor do faze predpogodbe. Čeprav ima dogovor o ari akcesoren značaj in deli usodo glavne pogodbe, sodišči nista ugotovili, ali je bila med strankama sklenjena predpogodba kot glavna pogodba. Pritožbeno sodišče tudi ni povedalo ničesar o pritožbenih očitkih, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča neživljenjska. Njegova obrazložitev je skopa in je v resnici ni, saj bi moralo jasno povedati, kaj je v dokazni oceni prvostopenjskega sodišča razumnega in življenjskega.

Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi nižjih sodišč in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oziroma da sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku ugodi.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči sta ugotovili, da sta se pravdni stranki dogovarjali o menjavi toženčevega stanovanja v L. za tožnikov vikend v IV. gradbeni fazi na K. 19. 1. 1999 sta podpisali vsaka po eno izjavo z naslovom "Ara", s katerima sta se dogovorili za predmet in ceno do faze predpogodbe in v katerih vsaka potrjujeta prejem 15.000 DEM are. Do sklenitve menjalne pogodbe ni prišlo. Čeprav je tudi toženec podpisal prejem are v znesku 15.000 DEM, tega denarja ni prejel oziroma mu ga tožnik ni nikoli fizično predal. 7. Revizija neutemeljeno očita, da je pritožbeno sodišče preskopo odgovorilo na pritožbene očitke o napačni dokazni oceni. Pritožbeno sodišče je dokazno oceno prvostopenjskega sodišča označilo za jasno, logično in prepričljivo, utemeljeno v izvedenih dokazih in razumno obrazloženo. Poudarilo je, da jo sprejema in da se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče s tem dovolj obširno odgovorilo na tožnikove pritožbene očitke, tako pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev postopka. Standard obrazloženosti odločb pritožbenega sodišča je namreč nižji, kot je standard obrazloženosti odločb prvostopenjskega sodišča. Podrobno obravnavanje vseh, tudi minucioznih, očitno neutemeljenih ter nesmiselnih pritožbenih argumentov presega zahtevani standard obrazloženosti odločb pritožbenega sodišča. 8. Ponovni očitki tožnika v reviziji o napačni dokazni oceni niso upoštevni, saj pravilnosti dokazne ocene ter na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja revizija ne more izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku). Na gornje dejanske ugotovitve nižjih sodišč je zato revizijsko sodišče vezano.

9. Bistvena je ugotovitev obeh sodišč, da tožnik tožencu zneska are ni izročil. Ne držijo revizijske trditve, da je šele pritožbeno sodišče navedlo, da pogodba o ari ni bila sklenjena, saj je tudi prvostopenjsko sodišče zaključilo enako. Res pa je v razlogih svoje sodbe tudi zapisalo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o ari. Vendar ta zaključek ne predstavlja dejanske ugotovitve, na katero bi bilo revizijsko sodišče vezano, pač pa materialnopravno sklepanje, ki je podvrženo presoji pritožbenega in revizijskega sodišča. Ob ugotovitvi, da znesek are ni bil izročen, je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o ari ni bila sklenjena. Z dodatnim utemeljevanjem, da se sporni zapis prvostopenjskega sodišča o sklenitvi pogodbe o ari nanaša na podpis strank na listinah z naslovom "Ara," pa ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev.

10. Z aro je mogoče utrditi tudi obveznost iz predpogodbe (pravno mnenje občne seje VS RS z dne 16. 12. 1997). Vendar je tudi v tem primeru za njeno sklenitev potrebna dejanska izročitev denarja, ker je pogodba o ari realni kontrakt. Tožnikov zahtevek za vrnitev dvojne are je neutemeljen že zaradi dejstva, ker tožnik tožencu zneska are ni izročil (drugi odstavek 80. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika).

Sodiščema zato ni bilo treba ugotavljati, ali je pogodba o ari morebiti neveljavna tudi zato, ker ni bila sklenjena predpogodba, katere obveznosti naj bi ara utrjevala. Revizijski očitki, da ni jasnih razlogov o tem, ali je prišlo do sklenitve predpogodbe, se torej ne nanašajo na odločilna dejstva in zato neutemeljeno očitajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo skupaj s priglašenimi revizijski stroški zavrnilo.