Jedro

Tožnica je s stopnjo verjetnosti izkazala, da med toženima strankama sklenjena darilna pogodba nasprotuje moralnim načelom, ker je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper toženca. O vsebini podlage za sklenitev navedene darilne pogodbe je sodišče pravilno sklepalo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba tožnice na povrnitev vlaganj vložena sredi leta 2013, medtem ko je bila sporna darilna pogodba sklenjena v decembru 2013, iz česar sledi, da je bilo tožencu oziroma bi mu moralo biti že takrat jasno, da bo tožnica vsaj delno s tožbenim zahtevkom uspela, ter dejstva, da si je toženec na nepremičnini zadržal pravico osebne služnosti stanovanja ter prepoved obremenitve in odtujitve v svojo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge tožene stranke (v nadaljevanju toženka) zoper sklep o začasni odredbi z dne 5. 6. 2019, s katerim je toženki prepovedalo odtujitev ali obremenitev njenega deleža nepremičnin, parc. št. 1028, ... (ID 0001) in parc. št. 1029/1, ... (ID 0002).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje toženka. Vztraja pri ugovornih navedbah, da tožnica obstoja terjatve ni verjetno izkazala. Opozarja, da je bila darilna pogodba sklenjena skoraj štiri leta pred seznanitvijo prve tožene stranke (v nadaljevanju toženec) z dejstvom, da bo moral tožnici povrniti opravljena vlaganja v nepremičnino. O nedopustnem nagibu izogniti se plačilu tožničine terjatve, bi lahko govorili šele tedaj, če bi pravdni stranki sklenili darilno pogodbo po izdaji prvostopne sodbe ali tekom pritožbenega postopka. Verjetnosti vtoževane terjatve ne izkazuje niti osebna služnost, ki si jo je na podarjenih nepremičninah zadržal toženec, še manj pa ustavitev izvršbe zoper toženca zaradi poplačila tožničine terjatve. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila nevarnost, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena izkazana s tem, da je toženka sodelovala pri sklenitve darilne pogodbe. Navedenemu špekulativnemu zaključku prvostopenjskega sodišča ni mogoče slediti. Če je toženec svoj solastninski delež na nepremičnini podaril toženki, iz tega ni mogoče sklepati, da bo iste nepremičnine odtujila ali obremenila tudi toženka zgolj zato, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena. Tudi nadaljnji z zakonom predpisani alternativni pogoj za izdajo začasne odredbe - hujša posledica odsotnosti odredbe za tožnico od posledice obstoječe prepovedi za toženko, v primeru, če bi se izkazalo, da začasna odredba ni utemeljena - ni izpolnjen. Nižje sodišče je spregledalo, da je tožnica navedla le, da imata toženka in toženec prijavljeno stalno bivališče na naslovu, kjer ležita obravnavani nepremičnini, ne pa, da tam tudi prebivata. Navedenih pojmov pa ni mogoče enačiti. V tem delu je torej nižje sodišče prekoračilo trditveno podlago tožnice, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pritožnica še opozori, da je za uveljavljanje zahtevka, kot ga je postavila tožnica, predviden inštitut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, kjer so navedeni roki in pogoji, pod katerimi upnik lahko vloži takšno tožbo.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo razlogov o odločilnih dejstvih. Prvo sodišče je svojo odločitev obrazložilo z jasnimi razlogi, ki glede na to fazo postopka zadostujejo.

6. Predmet pravde je ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožničin predlog za izdajo začasne odredbe se nanaša na zavarovanje tožničine nedenarne terjatve s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, ki jih je toženec brezplačno odsvojil toženki.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in neprerekane trditvene podlage izhaja da: - je tožnica bivša zunajzakonska partnerka toženca, toženka pa je njegova hči; - da je Okrožno sodišče v Ljubljani v postopku P 1082/2013-I s pravnomočno sodbo naložilo tožencu, da tožnici iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino plača 16.393,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2013; - da toženec obveznosti ni izpolnil; - da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izvršbi dne 25. 4. 2018, vendar je bil postopek zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na računu toženca ustavljen; - da je toženec 4. 12. 2013 sklenil darilno pogodbo, na podlagi katere je toženki podaril 1/2 parcele 1028 in parcele 1029/1 k.o. X (lastnik druge polovice navedenih nepremičnin je oče toženca), sebi pa je pridržal osebno služnost stanovanja in prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin v svojo korist; - tožnica z izvršbo ni uspela, zaradi česar je Okrajno sodišče v Ljubljani izvršbo na računu toženca ustavilo.

8. Tožnica je postavila zahtevek na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, ki jo je utemeljevala z nedopustnim nagibom ter nedopustno podlago, zato je zmotno stališče pritožbe, da tožničina trditvena podlaga nakazuje na uporabo inštituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve, zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, lahko varstvo svoje terjatve zahteva s tožbo na ugotovitev ničnosti.2

9. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da med toženima strankama sklenjena darilna pogodba nasprotuje moralnim načelom, ker je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper toženca. O vsebini podlage za sklenitev navedene darilne pogodbe je pravilno sklepalo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba tožnice na povrnitev vlaganj vložena sredi leta 2013, medtem ko je bila sporna darilna pogodba sklenjena v decembru 2013, iz česar sledi, da je bilo tožencu oziroma bi mu moralo biti že takrat jasno, da bo tožnica vsaj delno s tožbenim zahtevkom uspela, ter dejstva, da si je toženec na nepremičnini zadržal pravico osebne služnosti stanovanja ter prepoved obremenitve in odtujitve v svojo korist. 10. Poleg verjetnega obstoja terjatve je potrebno s stopnjo verjetnosti izkazati še enega izmed naslednjih pogojev: - obstoječo nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - ali-da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se v postopku izkazalo za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe prizadele upnika 3. 11. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da je izpolnjena predpostavka za izdajo začasne odredbe iz 2. alineje 272. člena ZIZ, to je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Za zavarovanje nedenarnih terjatev zadostuje objektivna nevarnost in ni potrebno izkazati konkretnih dolžnikovih dejanj, da bo svoje premoženje odtujil, skril ali kako drugače razpolagal z njim.

12. V konkretnem primeru je toženka aktivno sodelovala pri sklepanju darilne pogodbe, ki je najverjetneje nasprotovala moralnim načelom, pa tudi sicer bi pravda za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, v kolikor bi toženka razpolagala z nepremičnino, izgubila svoj smisel. 13. Tudi ob tehtanju interesov strank se pokaže, da toženka nepremičnino lahko še vedno uporablja (ali toženca v nepremičnini živita ni pravno odločilno dejstvo), neugodne posledice za tožnico pa se že kažejo v neizterjavi poplačila s strani toženca in z razpolaganjem ter obremenitvijo obravnavanih nepremičnin z osebnimi služnostmi in prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist toženca, poleg tega pa tožnica brez izdaje predlagane začasne odredbe nima na voljo ustreznega pravnega sredstva, da bi dosegla učinkovito varstvo svoje terjatve.

14. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Primerjaj: VSRS II Ips 297/2010, II Ips 259/2013 in II Ips 268/2018. 3 Glej Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, 2003, str. 263.