Jedro

Druge ugotovljene okoliščine (prevladujoča skrb za družino, izključna skrb za otroka s posebnimi potrebami ter stalni redni dohodki tretje toženke ves čas trajanja skupnosti na eni strani, na drugi strani pa izjemni časovno omejeni dohodki partnerja, nato pa izostanek vsakršnega prispevka k ohranitvi skupnega premoženja in preživljanju družine) v obravnavanem primeru dopuščajo oceno, da je bil prispevek tretje toženke k ugotovljenemu skupnemu premoženju 2/5, prispevek njenega pokojnega partnerja pa 3/5.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 1.b in 3. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tretja tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke kot upnika pok. A.K. oz. M.K. odločalo o obsegu skupnega premoženja pokojnega dolžnika in njegove izvenzakonske partnerke – tretje tožene stranke ter o višini njunih deležev na njem. Tožbeni zahtevek je uveljavljala tudi zoper dolžnikova dediča – njegova mld. otroka (prvi dve toženi stranki).

Prvo sodišče je prvič odločilo z zamudno sodbo z dne 5.1.2007 (red. št. 10), ki je bila zaradi nepravilnega zastopanja mld. prve in druge tožene stranke razveljavljena s sklepom tukajšnjega sodišča, opr. št. I Cp 3856/2007 z dne 27.2.2008. V ponovljenem postopku je prvo sodišče sledilo navodilu višjega sodišča, tako da je mld. otroka v postopku zastopal skrbnik za posebni primer, postavljen z odločbo CSD Kranj z dne 15.4.2008 (list. št. 62).

Z izpodbijano sodbo je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Ugotovilo je, da so v skupno premoženje tretje tožene stranke in pok. A.K. – M.K. sodile nepremičnine, pridobljene na podlagi kupne pogodbe z dne 16.11.1992 in dodatka k tej pogodbi z dne 7.12.1992, in sicer parc. št. 289/2 in 289/6, vl. št. 690, k.o. B. ter parc. št. 313 in 304/2, vl. št. 507, k.o. B. ter da znaša delež pok. A.K. – M.K. na njih 3/5, delež tretje tožene stranke pa 2/5 (točka 1.a izreka).

Zahtevek za ugotovitev višjega deleža pok. A.K. – M.K. na navedenih nepremičninah (še do 35/100) je v točki 1.b izreka zavrnilo.

V celoti je zavrnilo zahtevek, da so v skupno premoženje spadale še druge nepremičnine in premičnine, naštete v točki 2. izreka, da je znašal delež A. K. – M.K. na njih 95/100, delež tretje toženke pa 5/100 ter za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis nepremičnin iz točke 1.a in 2. izreka v korist pok. A.K. – M. K. O pravdnih stroških je odločilo v točki 3. izreka in jih v odmerjeni višini 2.288,50 EUR naložilo v plačilo tožeči stranki.

Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija jo le v zavrnilnem delu točke 1.a izreka ter v stroškovnem delu (točka 3. izreka). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Zavzema se za spremembo tako, da znaša delež pok. K. na ugotovljenem skupnem premoženju vsaj ¾, delež tretje tožene stranke pa ¼. Navaja, da se strinja, da je tretja toženka skrbela za oba otroka. Vendar meni, da to ne more v tolikšni meri odtehtati pokojnikovega finančnega prispevka. Kot pravilno ugotavlja sodišče, je prispeval vsaj štirikrat več kot toženka. Vrednost nakupov nepremičnin in premičnin v času izvenzakonske skupnosti je znašala najmanj 500.000,00 DEM. Toženka je takrat mesečno zaslužila po 1.000,00 DEM oz. ves čas trajanja izvenzakonske skupnosti 100.000,00 DEM. Za skupna otroka je lahko skrbela ob izdatni pomoči pokojnega K., ki je bila potrebna pri nakupu nepremičnin in premičnin. S svojo plačo bi težko preživljala sebe in otroka. Premoženja večje vrednosti ne bi mogla pridobiti. Varstvo in vzgoja skupnih otrok ter njeni dohodki ne opravičujejo ugotovljenega 40 % deleža na skupnem premoženju. Zaradi nepravilno ugotovljenega deleža je nepravilno odločeno o stroških. Višje sodišče naj jih spremeni glede na ustrezno spremembo velikosti izpodbijanih deležev.

Prvi dve toženi stranki na vročeno pritožbo nista odgovorili. Odgovor na pritožbo je vložila tretja tožena stranka. Predlaga njeno zavrnitev in povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ne uveljavlja pritožbenega razloga absolutnih bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka iz 1. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ob uradnem preizkusu sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni obremenjena s tistimi procesnimi kršitvami absolutne narave iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je skladno z 2. odstavkom 350. člena istega zakona treba paziti po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka v tem postopku na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zahteva ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju, ki ga je po tožbenih trditvah ustvaril pok. dolžnik tožeče stranke A.K. z drugim imenom M.K., v času trajanja izvenzakonske skupnosti s tretjo toženo stranko. Pravni interes tožeče stranke spričo odprtega zapuščinskega postopka po pok. K., v katerem po ugotovitvah prvega sodišča še ni ugotovljen obseg zapustnikovega premoženja, ni bil sporen. Prav tako ni sporno, da je treba v konkretnem primeru ne glede na to, da je tožnik tujec, uporabiti slovensko pravo.

Za pritožbo tudi ni več sporen obseg ugotovljenega skupnega premoženja, v katerega po ugotovitvah prvega sodišča sodi nepremičnina parc. št. 289/2 in 289/6, vl. št. 690, k.o. B. ter parc. št. 313 in 304/2, vl. št. 507, k.o. B. Sporna je le še višina deležev izvenzakonskih partnerjev na navedenem premoženju. Prvo sodišče je ugotovilo, da znaša delež pok. K. 3/5, delež tretje toženke pa 2/5. Tožeča stranka je trdila in dokazovala, da je bil K. delež višji – do 95/100, delež tretje toženke pa do 5/100. V pritožbi meni, da znaša K. delež vsaj ¾, delež tretje toženke pa ¼.

Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno prvega, utemeljeno v jasnih, prepričljivih in popolnih razlogih sodbe in se nanje v celoti sklicuje. Pravilno je izhajalo iz pravnih pravil 51. do 62. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom istega zakona. Ugotovilo je, da je obravnavana izvenzakonska skupnost trajala od 1990 do avgusta 1998, da sta bila v njej rojena dva otroka – prvi toženec 11.12.1992 in druga toženka 13.10.1995, da je bila tretja toženka ves čas zaposlena z rednimi dohodki okoli 1.000,00 DEM mesečno, medtem ko so bili pokojnikovi dohodki do leta 1995 bistveno višji, saj je v finančnem pogledu do tedaj prispeval vsaj štirikrat več kot tretja toženka. Po ugotovitvah prvega sodišča se je pok. K. v času skupnega življenja v pretežni meri posvečal svojim poslom, ki so na začetku skupnega življenja tudi botrovali ugodnemu finančnemu stanju družine in v letih 1991-1993 nakupu večjega števila nepremičnin in vrednejšega osebnega avtomobila, na kar opozarja pritožba. Po drugi strani je prvo sodišče že za navedeno obdobje ugotovilo, da je bila skrb za družino in dom zaradi K. pretežnega ukvarjanja s poslovno dejavnostjo v pretežni meri na ramenih tretje tožene stranke. Po nadaljnjih ugotovitvah prvega sodišča, ki so za odločitev ključnega pomena, pa so se razmere v družini drastično spremenile leta 1995. Zaradi zapora, v katerem je prebil pok. K. eno leto in osem mesecev, so v celoti usahnili njegovi finančni prispevki. Premoženje, pridobljeno v letih 1991 do 1993, razen tega, ki je še predmet obravnavanega postopka, je bilo odtujeno ali uničeno. Na toženki pa je ostalo celotno breme skrbi za dom in družino. Povečalo se je ne le za finančno preživljanje celotne družine, pač pa odločilno in znatno tudi pri vzgoji in oskrbi obeh otrok. Rojena je bila namreč druga mld. toženka, ki je zaradi cerebralne paralize po ugotovitvah prvega sodišča od tretje toženke zahtevala bistveno večjo angažiranost kot pri zdravem otroku. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje navedenim ugotovitvam, saj imajo oporo v neprerekani izpovedbi tretje tožene stranke in pravilno ocenjenih listinah v spisu.

Glede na take dejanske ugotovitve je prvo sodišče ne glede na ugotovljeno razliko v dohodkih partnerjev, na katero opozarja pritožba, pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju povsem pravilno uporabilo materialnopravna merila iz 59. člena ZZZDR. Velja pravna domneva, da sta deleža zakoncev (oz. izvenzakonskih partnerjev – 12. člen ZZZDR) na skupnem premoženju enaka, če ne dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem pa ni pomemben le dohodek vsakega zakonca – partnerja, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Prav te druge ugotovljene okoliščine (prevladujoča skrb za družino, izključna skrb za otroka s posebnimi potrebami ter stalni redni dohodki tretje toženke ves čas trajanja skupnosti na eni strani, na drugi strani pa izjemni časovno omejeni dohodki partnerja, nato pa izostanek vsakršnega prispevka k ohranitvi skupnega premoženja in preživljanju družine) v obravnavanem primeru dopuščajo oceno, da je bil prispevek tretje toženke k ugotovljenemu skupnemu premoženju 2/5, prispevek njenega pokojnega partnerja pa 3/5. Pri ugotavljanju višine deleža na skupnem premoženju je namreč treba upoštevati navedena merila skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze oz. življenjske skupnosti, ne pa zgolj čas nakupov nepremičnin in premičnin večje vrednosti, na katerega opozarja pritožba.

Pritožbeni razlogi torej niso podani. Prvo sodišče je pravilno in popolno ugotovilo vse pravno odločilne okoliščine in na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker je odločitev o glavni stvari pravilna, ni bilo treba posegati v odločitev o stroških. Drugih pritožbenih graj v tej smeri namreč ni. Uradni preizkus stroškovne odločitve pa je pokazal, da v njej ni napak in kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tretje tožena stranka pa s svojim odgovorom na tožbo ni prispevala k odločitvi na drugi stopnji. Zato naj stroške z njim trpi sama (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena istega zakona).