Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1627/2023-22

ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.1627.2023.22 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči verjeten izgled za uspeh
Upravno sodišče
17. april 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik za dodelitev izjemne (22. člen ZBPP) in nujne (36. člen ZBPP) BPP vedno izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati.

Presoja tožene stranke, da so v tej zadevi izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na navedeni podlagi, temelji na bistveni ugotovitvi, da je tožnik nadzorstveno pritožbo vložil v že pravnomočno končanem pravdnem postopku, kar pa ni v skladu z namenom ZVPSBNO.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. RoP 9/2023 z dne 3. 7. 2023. 2. Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da je tožnik zaprosil za izjemno, posebno in nujno BPP. Tako izjemna kot nujna BPP se dodelita, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, instituta posebne BPP pa aktualni ZBPP več ne predvideva. Nadalje tožena stranka opisuje, da je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani s sklepom, zoper katerega želi tožnik vložiti tožbo, zavrnil pritožbo tožnika zoper sklep o nadzorstveni pritožbi v pravdni zadevi II P 2549/2009, ki ga je sprejela podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani. Podpredsednica je tožnikovo nadzorstveno pritožbo v zadevi II P 2549/2009 zavrgla kot nedovoljeno, saj je ugotovila, da tožnik iz razloga, ker je zadeva II P 2549/2009 že pravnomočno končana, zanjo nima več pravnega interesa. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani se je s takšno odločitvijo podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani strinjal. Tožena stranka je tožnika pozvala, da pojasni, zakaj meni, da je sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani nezakonit oz. zakaj ga želi izpodbijati v upravnem sporu, a tožnik dodatnih pojasnil (ob tem, ko je sicer že navajal, da sodišče v zadevi II P 2549/2009 o njegovem zahtevku na ugotovitev fiktivnosti darilne pogodbe, še ni odločilo), ni podal. Glede na to je tožena stranka ocenila, da zadeva v zvezi s katero tožnik želi BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je namreč preverila in tudi sama ugotovila pravnomočnost zadeve II P 2549/2009. Če bi tožnik menil, da sodišče v njej ni odločilo o vseh zahtevkih strank, bi lahko zahteval izdajo dopolnilne sodbe, a je izbral nadzorstveno pritožbo kot ukrep po ZVPSBNO, s katero pa ne more poseči v pravnomočno končan postopek. Glede na to je tožena stranka v izpodbijani odločbi zaključila, da tožnik v zvezi z zadevo, v kateri prosi za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in da pravnega sredstva zoper sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani ni razumno vlagati. S tem objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, zato je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrnila in kot pravno podlago za svojo odločitev navedla prvi odstavek 24. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

_**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**_

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je tožena stranka pri izdaji kršila pravila upravnega postopka, nepravilno uporabila ZBPP ter napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Trdi, da je toženi stranki znano, da je procesno nesposoben, saj mu je bila leta 2012 odvzeta poslovna sposobnost; da je bil v postopku II P 1014/1998, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani, nezakonito prikrajšan za dediščino po starših; da je v poplavah avgusta 2023 izgubil še vse ostalo premoženje; da njegova invalidska pokojnina znaša 1.113,96 EUR, zaradi rubeža pa se dejansko preživlja z zneskom 878,88 EUR in da je vse navedeno sodišču znano iz postopka I U 398/2021. Tožnik nadalje trdi, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo kršila 8., 9. ter 146. člen ZUP in napačno uporabila 22. člen ZBPP, saj tožnik nedvomno izpolnjuje pogoje za BPP. Poleg navedenega tožnik v tožbi iz razloga, ker je izpodbijano odločbo izdala predsednica oz. sodnik Upravnega sodišča RS, prosi, da se njegova tožba na podlagi 23. člena Ustave odstopi v odločanju drugemu sodišču. 4. Tožnik s tožbo sodišču predlaga, da njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi, ali pa da tožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa v skladu s tretjim odstavkom 38. člena ZUS-1 sodišču poslala spis, ki se nanaša na to zadevo.

_**O predlogu za prenos pristojnosti**_

6. Glede tožnikove prošnje za prenos pristojnosti sodišče opozarja, da je Upravno sodišče edino sodišče v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v upravnih sporih, saj je po 9. členu ZUS-1 organizirano kot enotno sodišče, ki sodi na sedežu in zunanjih oddelkih, vsem pa predseduje ista predsednica sodišča. Zato prenos krajevne pristojnosti ni mogoč, prav tako pa v veljavni pravni ureditvi ni pravne podlage za prenos pristojnosti na sodišče druge stvarne pristojnosti.1 Glede na to tožnikovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

_**Dokazni postopek**_

7. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo, na kateri je v dokaznem postopku pregledalo in prebralo listine, ki jih je v sodnem postopku predložil tožnik (priloge A7 do A13) ter vse listine v spisu, ki se nanaša na to zadevo in ga je sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 predložila tožena stranka. Ostale dokazne predloge, ki jih je podal tožnik (zaslišanje strank, prič, ogled), je kot nepotrebne za odločitev v tej zadevi zavrnilo. Tožena stranka je namreč svojo odločitev oprla na 24. člena ZBPP, pri čemer tožnik njeni presoji in zaključkom v zvezi s tem v tožbi niti ni obrazloženo nasprotoval. Prav tako se vsi predlagani dokazi nanašajo na dejstva, ki za odločitev v tej zadevi niso pravno pomembna.

8. Po presoji sodišča tožba ni utemeljena, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Zato sodišče sledi njeni utemeljitvi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. Izpodbijana odločba se opira na 24. člen ZBPP,2 pri čemer sodišče, kot že omenjeno, ugotavlja, da tožnik v tožbi presoji tožene stranke na tej podlagi ne nasprotuje obrazloženo, ampak le na splošno trdi, da odločitev o tem, da se njegova prošnja zavrne, ni zakonita oz. pravilna. Glede na to sodišče pritrjuje toženi stranki, da mora tožnik za dodelitev izjemne (22. člen ZBPP) in nujne (36. člen ZBPP) BPP vedno izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri tem mora vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo torej biti očitni, to je spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

10. Presoja tožene stranke, da so v tej zadevi izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na navedeni podlagi, temelji na bistveni ugotovitvi, da je tožnik nadzorstveno pritožbo vložil v že pravnomočno končanem pravdnem postopku, kar pa ni v skladu z namenom ZVPSBNO. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je z vpogledom v P vpisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani ugotovila, da je postopek pod opr. št. II P 2549/2009 že pravnomočno končan, pri čemer tožnik v tožbi tej ugotovitvi ni obrazloženo nasprotoval. Če pa je pravdni postopek pravnomočno končan, ne pride več v poštev vložitev nadzorstvene pritožbe po 5. členu ZVPSBNO, saj je bilo v pravdni zadevi že odločeno in pospešitve postopka ni več mogoče doseči. Ker torej odreditev kakršnikoli pospešitvenih postopkov s strani (pod)predsednika sodišča v že zaključeni zadevi ni ne potrebna ne mogoča, tožnik nima več pravnega interesa za vložitev nadzorstvene pritožbe. To je ugotovila podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je tožnikovo nadzorstveno pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrgla, predsednik Višjega sodišča v Ljubljani pa je tožnikovo pritožbo zoper podpredsedničin sklep ob smiselni uporabi prvega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z devetim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ter tretjim odstavkom 60. člena ZS zavrnil. Glede na navedeno je po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da morebitna tožba tožnika v upravnem sporu zoper sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. RoP 9/2023 z dne 3. 7. 2023 nima verjetnega izgleda za uspeh in da je zato ni razumno vlagati (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

11. Tožbeni očitki, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo 8. in 9. člena ZUP ter četrtega odstavka 146. člena ZUP, so splošni oz. povsem nekonkretizirani, zato ne omogočajo preizkusa v upravnem sporu. Tožnik zgolj našteva določbe ZUP, brez da bi pojasnil, zakaj naj bi tožena stranka v predhodnem postopku kršila načelo materialne resnice (8. člen ZUP), načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in o katerih dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za izdajo izpodbijane odločbe, se ni imel možnosti izreči (četrti odstavek 146. člena ZUP).

12. Ker je sodišče iz zgoraj predstavljenih razlogov ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločitev tožene stranke v tej zadevi pravilna ter na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Prim. sklep VSRS I Upr 6/2023 z dne 13. 3. 2024. 2 24. člen ZBPP: "(1) Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: (i) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in (ii) je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. (2) V primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do sojenja v razumnem roku), se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva, ali je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v življenjski stiski. (3)Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. (4) Prosilcu se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč. (5)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia