Jedro

Tožnik je pritožbo oddal po izteku osemdnevnega roka. Te nepravočasne oddaje pritožbe pa ne gre pripisati njegovi nevednosti ali očitni napaki, kar pa pomeni, da je njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilni zadevi opr. št. I 21/2018 očitno nerazumna, saj ni pričakovati, da bi sodišče o prepozno vloženi pritožbi odločalo po vsebini. To pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP in je tožena stranka zato njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil dne 13. 2. 2018. Pojasnjuje, da je tega dne prejela tožnikov dopis, v katerem je zaprosil za čimprejšnjo obravnavo predhodno vložene prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se je vodila pod opr. št. Bpp 404/2017, sedaj pa pod opr. št. Bpp 58/18. Obenem je že vloženo prošnjo razširil še na izvršilni zadevo, ki je že v teku pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. I 21/2018. Ker se brezplačna pravna pomoč dodeljuje za vsako zadevo posebej, je sodišče prejeto vlogo štelo za novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izvršilni postopek.

2. Tožena stranka pojasnjuje, da je treba pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotoviti materialni položaj prosilca in druge z zakonom določene pogoje. Uvodoma predstavlja način ugotavljanja materialnega položaja prosilca ter pogoje, na podlagi katerih se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine tako, da bi bilo zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo njihovo preživljanje. Navaja pa, da mora prosilec, poleg izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), to je, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za osebni in socialni položaj prosilca. Po pregledu izvršilne zadeve, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ugotavlja, da bil izvršilni postopek uveden na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 28/14 z dne 22. 8. 2016, ki je tožniku nalagala izpolnitev nedenarne obveznosti. Mestna občina Koper je na podlagi te sodbe kot upnica vložila predlog za določitev sodnih penalov zoper tožnika zaradi neizpolnitve te obveznosti. Sodišče je tožniku določilo 8 dnevni rok za izjasnitev na ta predlog, vendar pa odgovora ni vložil pravočasno, saj ga je, namesto na Okrajno sodišče v Kopru, poslal Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Izvršilno sodišče je zato štelo, da tožnik odgovora na predlog upnika ni podal in je dne 16. 2. 2018 izdalo sklep opr. št. I 21/2018, s katerim je tožniku določilo, da mora nedenarno obveznost izpolniti v dodatnem roku 15 dni, sicer bo moral od naslednjega dne po poteku tega roka za vsak dan zamude plačati po 300,00 EUR. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, poudarjal, da njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni in izvršilni postopek še nista rešeni, opozarjal na svoje zdravstvene težave ter obenem zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče ga je z dopisom z dne 22. 3. 2018 pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, na kar se je odzval in sodišču posredoval določene osebne podatke ter predložil dokazila ZPIZ, dne 19. 4. 2018 pa vložil ponovni odgovor na ta poziv.

3. Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve navaja, da je sklep o naložitvi plačila sodnih penalov izvršilni naslov in ne sklep o izvršbi, saj sodišče šele na podlagi pravnomočnega sklepa o določitvi sodnih penalov lahko nato na predlog upnika izda še sklep o izvršbi. Tožnik je sicer sodišču poslal nekaj dopolnitev, vendar pa ni pojasnil razlogov, da bi bilo mogoče šteti, da zadeva, torej vložitev pritožbe zoper sklep o določitvi penalov, ni očitno nerazumna in da je pomembna za njegov osebni in socialni položaj.

4. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik pritožbo zoper sklep o določitvi penalov vložil prepozno, to je po poteku osmih dni. Sklep je bil namreč tožniku vročen dne 8. 3. 2018, Okrajno sodišče v Kopru pa je njegovo pritožbo prejelo šele dne 21. 3. 2018. Po določbi 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se vloga šteje za pravočasno vloženo le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Kolikor stranka vloži pritožbo na nepristojno sodišče, si s tem roka ne zavaruje, pri čemer pa je dopustna izjema za primer, ko je vloga pravočasno poslana sicer nepristojnemu sodišču in je to mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca ali pa njegovi očitni pomoti. Tožnik je pritožbo zoper sklep o določitvi penalov naslovil na Okrajno sodišče v Ljubljani, četudi je bilo v sklepu navedeno, da ga izdaja Okrajno sodišče v Kopru. S tem je prišlo do zamude roka, vendar pa tega po oceni tožene stranke ni mogoče pripisati tožnikovi nevednosti ali pomoti. Iz uradnega zaznamka v izvršilnem spisu namreč izhaja, da tožnik pošto že nekaj let pošilja sodišču v Ljubljano, četudi je bil v enem od primerov posebej opozorjen, da bo s takim načinom pošiljanja lahko zamudil rok. Skladno s tem zato tožena stranka ocenjuje njegovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za očitno nerazumno, saj tožnik zaradi zamude roka nima verjetnih izgledov, da bi s pritožbo uspel. Tožena stranka je ob zaključku tožnika še poučila, da bo, kolikor bo sklep o določitvi penalov postal pravnomočen in bo na njegovi podlagi izdan sklep o izvršbi, tožnik pa bi želel glede tega sklepa ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, moral izkazati obstoj razlogov za ugovor zoper tak sklep.

5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in sodišču v tožbi smiselno predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni tako, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč. Tožbo vlaga zaradi zavajanja tožene stranke in namernega zavlačevanja. Tako je predsednica Okrožnega sodišča v Kopru zavlačevala tudi v zadevi Bpp 404/2017, ki poteka že od 20. 8. 2017, sedaj pa jo obravnava Upravno sodišče v Ljubljani pod Bpp 61/2018. 6. Obravnavana zadeva se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilni zadevi št. I 21/2018 Okrajnega sodišča v Kopru, verjetno tudi na zadevo št I 214/2018, vendar ne ve, če je to ista zadeva in kolikor ni, prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v tej zadevi. To, da mora za brezplačno pravno pomoč v zadevi št. I 21/2018 podati novo vlogo, ga je pozvalo Okrožno sodišče v Kopru, dne 1. 6. 2018 pa je nato dobil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru. O zadevi št. I 21/2018 se je uspel pogovoriti s predhodno dodeljenim odvetnikom A.A., ki je ocenil, da gre v tej zadevi za zlorabo zakonodaje in mu je obljubil pro bono pomoč, vendar pa tega ni sprejel in zaproša, da se mu kot odvetnik dodeli odvetnik B.B. 7. V 5. točki odločbe, ki jo izpodbija, gre za zavajanje, saj je na vse vloge odgovarjal pravočasno, razumljivo in z relevantnimi razlogi. Ne ve, zakaj bi moral službi za brezplačno pravno pomoč dodatno pošiljati kopije, saj je brezdomec in finančno ogrožen. Ker je dobil odločbo Bpp 95/2018 preko Upravnega sodišča v Ljubljani, ne ve ali je ta upravni spor smiseln, saj predvideva, da gre za isti postopek.

8. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in kolikor iz obrazložitve te sodbe ne izhaja drugače, sodišče tem razlogom v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

11. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ugotavlja ne le materialni položaj prosilca, pač pa se v skladu s 24. členom ZBPP preverjajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena izmed teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma našteti, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se, med drugim, šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Skladno z opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do brezplačne pravne pomoči torej upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh, saj ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč odobrila v tistih zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo.

12. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi uvodoma opisala zadevo, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pravilno pojasnila, da je bil sklep, opr. št. I 21/2018, s katerim je Okrajno sodišče v Kopru tožniku določilo dodaten rok za izpolnitev nedenarne obveznosti po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 28/14 ter odločilo, da se mu bodo v primeru, če obveznosti ne bo izpolnil, odmerili sodni penali, sicer izdan v izvršilnem postopku, vendar pa ne gre za sklep v smislu četrte alineje 8. člena ZBPP, za katerega veljajo omejitve glede dodelitve brezplačne pravne pomoči.1 Tožena stranka je zato pravilno presojala ali ima tožnik v zadevi opr. št. I 21/2018, torej glede sklepa, s katerim so mu bili določeni sodni penali, verjetne izglede za uspeh in ali je njegova prošnja za dodelitev brezplačne pomoči razumna.

13. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik v zadevi, za katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima izgleda za uspeh, kar je natančno pojasnila in se tej utemeljitvi sodišče tudi v celoti pridružuje. Tožena stranka je po podatkih izvršilnega spisa opr. št. I 21/2018 namreč ugotovila, da je tožnik zoper sklep, s katerim so mu bili določeni penali, sicer vložil pritožbo, vendar pa po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Pri tem je izhajala iz določbe 112. člena ZPP. Ta določa, da se, če je vloga (torej tudi ugovor, pritožba ali zahteva za izjasnitev) vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Tožena stranka pravilno poudarja, da si stranka, kolikor pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, ne zavaruje roka, velja pa izjema za primer, ko vlogo, ki je bila pravočasno poslana nepristojnemu sodišču, pošlje stranka, ki nima pooblaščenca ali zastopnika, je pa tako vložitev mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. V slednjem primeru se namreč vloga šteje za pravočasno.

14. Tožnik ne oporeka navedbi tožene stranke, da je sklep, s katerim so mu bili odmerjeni sodni penali, prejel dne 8. 3. 2018 in tudi ne oporeka, da je pritožbo, ki jo je vložil zoper ta sklep, poslal Okrajnemu sodišču v Ljubljani in niti ne temu, da je Okrajno sodišče v Kopru, kot organ, ki vodi izvršilni postopek, to pritožbo prejelo dne 21. 3. 2018, torej po izteku osemdnevnega pritožbenega roka. Trdi pa, da pri oddaji pritožbe ni zamudil roka ter da je bila njegova vloga razumljiva, navedbe pa relevantne.

15. Sodišče se pridružuje mnenju tožene stranke, da tega, da je tožnik pritožbo vložil pri Okrajnem sodišču v Ljubljani in ne pri Okrajnem sodišču v Kopru, ni mogoče pripisati njegovi nevednosti ali očitni pomoti, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi utemeljila. Že iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bilo jasno, da s tem izpodbija sklep Okrajnega sodišča v Kopru in ne sklep sodišča iz Ljubljane. Sodišče še poudarja, da je na dohodnem zaznamku Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil zabeležen prevzem tožnikove pošiljke, zapisan tudi uradni zaznamek, da tožnik že nekaj let vztrajno pošilja pošto v Ljubljano in da je bil v eni od izvršilnih zadev celo opozorjen, da bo s takim načinom oddaje vlog lahko tudi zamujal roke za oddajo. To sodišču kaže, da tožnikovo vložitev pritožbe pri nepristojnemu sodišču ne gre pripisati njegovi nevednosti ali pomoti.

16. Četudi bi šteli, da je tožnik pritožbo pomotoma ali zaradi nevednosti poslal sodišču v Ljubljano in kot datum vložitve pritožbe upoštevali datum prispetja pritožbe na to sodišče, pa je bila ta tudi sicer vložena po izteku osemdnevnega roka za vložitev pritožbe. Iz pisemske ovojnice, s katero je tožnik oddal pritožbo, je namreč razvidno, da jo je oddal kot navadno pisemsko pošiljko dne 16. 3. 2018, iz dohodnega zaznamka Okrajnega sodišča v Ljubljani - centralni oddelek za verodostojno listino pa, da je na sodišče prispela dne 19. 3. 2018. Ker se v primeru, ko je pisemska pošiljka oddana kot navadna pisemska pošiljka, kot datum vložitve vloge šteje datum, ko jo prejme naslovnik, je torej mogoče ugotoviti, da je bila tožnikova pošiljka, prispela na Okrajno sodišče v Ljubljani, vložena že po izteku osemdnevnega roka za vložitev pritožbe, torej prepozno.

17. Skladno z opisanimi ugotovitvami sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik pritožbo oddal po izteku osemdnevnega roka ter da te nepravočasne oddaje ne gre pripisati njegovi nevednosti ali očitni napaki, kar pa pomeni, da je njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilni zadevi opr. št. I 21/2018 očitno nerazumna, saj ni pričakovati, da bi sodišče o prepozno vloženi pritožbi odločalo po vsebini. To pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP in je tožena stranka zato njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.

18. Sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 V 4. alineji 8.člena ZBPP je določeno, da se brezplačna pravna pomoči po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.