Jedro

Pravna podlaga za rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni bil v skladu z Ustavo RS (1. tč. izreka), ker ni zagotavljal t. i. neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92 (2. tč. izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (3 tč. izreka). Odločba US je bila v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015. Pomeni, da se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev, vloženih po izteku navedenega roka, ni dovoljeno obravnavati po vsebini.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo sklepa št. ... z dne 28. 10. 2015 in odločbe iste številke z dne 23. 2. 2016 ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno vsebinsko odločanje, kjer je presodilo, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik in predlaga, da sodišče razsodi v njegovo dobro. Prošnjo za ponovno odmero pokojnine je priporočeno na pošto oddal 30. 6. 2015. Meni, da pravočasno, saj je bilo nekaj dni pred tem na prvem programu Radia Slovenija rečeno, da se vloge oddajo do konca meseca. Za morebitne nepravilne informacije na RTV sam ni kriv. Predvideva, da je tožena stranka to naredila namerno, na kar kaže tudi obrazložitev, da je prošnjo oddal 1. 7. 2015. Toženec je naredil dve veliki napaki, sam pa naj ne bi smel niti ene.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati pojasniti predvsem naslednje.

5. Pravna podlaga za rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 20152 (Odločba US). Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-1) ni bil v skladu z Ustavo RS (1. tč. izreka), ker ni zagotavljal t. i. neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92 (2. tč. izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (3 tč. izreka).

Odločba US je bila v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015. Pomeni, da se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev, vloženih po izteku navedenega roka, ni dovoljeno obravnavati po vsebini4. Ker se je 60-dnevni rok iz 3. odstavka Odločbe US iztekel 29. 6. 2015, so zahteve, vložene po tem datumu, pa čeprav z zamudo enega dne, vložene prepozno. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

6. Ni dvoma, da je bila v obravnavanem primeru zahteva priporočeno na pošto oddana 30. 6. 2015 (B/8). Torej en dan prepozno! To pa je edino bistveno za rešitev zadeve. Dan oddaje priporočene pošiljke na pošto se šteje za dan izročitve organu, na katerega je naslovljena. Ni relevantno, da je vloga na naslovnika prispela 1. 7. 2015 (B/1). Že zato, ker je bila zahteva na pošto oddana dan po izteku 60-dnevnega roka5 jo je moral toženi zavod v skladu s 3. točko 1. odst. 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku6 (ZUP), kot prepozno zavreči. Izpodbijana posamična upravna akta sta torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 1. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo.

7. Pritožnikovo stališče, da je zahtevo, priporočeno na pošto oddano 30. 6. 2015 potrebno šteti za pravočasno, ker da je sledil informacijam v sredstvih javnega obveščanja, je pravno zmotno. Zamude roka ni mogoče uspešno opravičevati z informacijami v sredstvih javnega obveščanja, kaj šele s prevaljevanjem odgovornosti na toženo stranko. Pravna fikcija, da nepoznavanje prava škoduje, temelji na dejstvu, da morajo biti pravna pravila vnaprej objavljena v Uradnem listu RS in dostopna vsem, da se z njimi seznanijo. To je bilo zagotovljeno tudi uživalcem pokojnin iz 3. odstavka citirane Odločbe US, saj je 60-dnevni rok začel teči šele po njeni objavi v Uradnem listu RS.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 30/2015. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Npr. sodba opr. št. Psp 231/2017 z dne 6. 7. 2017. 5 Zahteva bi bila vložena pravočasno, če bi bila priporočeno na pošto oddana najpozneje dne 29. 6. 2015. 6 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004.