U-I-169/94

15.6.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud dr. Etelke Korpič-Horvat, Nade Kuhar in podružnice sindikata Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, vseh iz Murske Sobote, ter Republiškega odbora Sindikata finančnih organizacij Slovenije, Ljubljana, na seji dne 15.6.1995

s k l e n i l o :

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 76. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94) se zavrneta.

O b r a z l o ž i t e v

Pobudniki predlagajo oceno ustavnosti 76. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Navedeni člen določa, da premoženje dosedanje Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji postane z dnem uveljavitve Zakona last Republike Slovenije. V pobudah navajajo, da je izpodbijana določba podržavila celotno premoženje Službe družbenega knjigovodstva in da je tako država postala lastnik celotnega premoženja sedanje pravne naslednice Službe družbenega knjigovodstva, Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Navajajo, da Ustava ne določa državne lastnine niti ne daje pravice odvzema te lastnine izven določb Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti (Uradni list RS, št. 5/80, 30/87 in 20/89). Menijo, da je zaradi tega država pridobila premoženje protipravno, s čimer naj bi se bil zmanjšal obseg družbenega premoženja, državljanom pa odvzeta pravica do lastninjenja tega premoženja. Pobudniki menijo, da bi se moralo lastninjenje tega premoženja urediti s posebnim zakonom, do sprejetja tega zakona pa naj ostane družbena lastnina v upravljanju Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Pobudniki dr. Etelka Korpič-Horvat, Nada Kuhar in sindikalna podružnica utemeljujejo svoj pravni interes s tem, da jim je bila kot državljanom in kot zaposlenim delavcem s podržavljenjem družbenega premoženja odvzeta pravica do lastninjenja tega premoženja, s čimer naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

Republiški odbor Sindikata finančnih organizacij Slovenije, ki se povezuje v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, je v tem postopku nastopil kot vlagatelj zahteve po 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), češ da ima status reprezentativnega sindikata. Po določbah 8. alinee 23. člena ZUstS lahko zahtevo za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vložijo reprezentativni sindikati za območje države, če so ogrožene pravice delavcev. Iz navedene določbe sledi, da ima položaj predlagatelja, ki lahko vloži zahtevo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, samo sindikat, ki je reprezentativen za območje celotne države. Kot predlagatelj bi lahko torej v tem primeru nastopila le Zveza svobodnih sindikatov Slovenije kot celota in ne posamezna ožja sindikalna organizacija znotraj zveze. Tudi iz odločbe, ki jo je v utemeljitev svoje zahteve predložila navedena sindikalna organizacija (odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 121-02/93 z dne 23.6.1993) nesporno sledi, da se kot reprezentativni sindikat za območje države določi le Zveza svobodnih sindikatov kot celota.

Iz navedenih razlogov Ustavno sodišče predlagateljeve vloge ne šteje za zahtevo po 23. členu, temveč kot pobudo po 24. členu ZUstS in jo obravnava hkrati s prej navedeno pobudo.

Pobudniki utemeljujejo svojo pobudo s tem, da imajo pravico do lastninjenja družbenega premoženja, s katerim je upravljala dosedanja Služba družbenega knjigovodstva, ki so jim jo izpodbijane določbe Zakona odvzele. Pri tem pa ne navajajo zakona, iz katerega izvajajo to pravico. Vprašanja uveljavljanja pravice do lastninjenja družbenega premoženja ureja Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 43/93). Vendar se ta zakon nanaša le na lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom, pri čemer so izvzeta določena področja, ki jih Zakon posebej navaja (dejavnosti posebnega družbenega pomena, banke, zadruge, igralnice, ipd). Ta zakon torej ne velja za druge pravne osebe, ki nimajo statusa podjetja oziroma gospodarske družbe. Takšna pravna oseba je bila tudi bivša Služba družbenega knjigovodstva z značajem posebne parastatalne organizacije, ki je opravljala predvsem določene kontrolne funkcije za potrebe države in v njenem interesu in ki ni imela pravnega statusa podjetja. Zakon je tej službi dal status samostojne in neodvisne organizacije, ki je opravlja la kot skupna služba organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev ter kot informacijska služba družbenega sistema informiranja dela in naloge družbenega knjigovodstva in plačilni promet v državi. Sredstva za delovanje te službe so se zagotavljala s posebnimi povračili, ki so bila določena na podlagi Zakona kot javnopravna obveznost.

Pri tovrstnih parastatalnih organizacijah, kot je bivša Služba družbenega knjigovodstva, lahko zakonodajalec glede na naravo njihove dejavnosti in način financiranja določi, da ima bivša družbena lastnina v uporabi teh organizacij status državne lastnine.

Iz navedenega sledi, da je predlagana pobuda očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS zavrnilo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek