Jedro

Inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev postopka za razdelitev nepremičnine, sodišče naj razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je.

Prvenstveno pride v poštev fizična delitev stvari, nato delitev na način, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža, in šele nato možnost, da se opravi civilna delitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnini, parceli – št. 1/5 in št. 1/9, obe k. o. X, v solasti A. A. do 3/5 in B. B. do 2/5, razdeli s prodajo in razdelitvijo izkupička med udeleženca; da je vrednost nepremičnin 168.610,79 EUR; da znašajo skupni stroški postopka 2.942,55 EUR in jih nosita predlagateljica do 3/5 in nasprotni udeleženec do 2/5; da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti 1.177,02 EUR, v roku 15 dni.

2. Zoper sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da zaradi zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje v zemljiški knjigi, fizična delitev nepremičnin ni mogoča. Ta zaznamba (po 158. členu Zakona o graditvi objektov), – prepoveduje zgolj pravnoposlovna ravnanja lastnika, ne prepoveduje pa vpise v zemljiško knjigo v zvezi z dejstvi in pravicam, nastalimi na podlagi zakona ali izdanih sodnih odločb. Fizična delitev nepremičnine je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke gradbene stroke mogoča. Poleg tega je pritožnica predlagala, da prevzame solastni delež nasprotnega udeleženca in temu izplača njegovo protivrednost. Do tega predloga se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo in sklepa v tem obsegu ni mogoče preizkusiti. Napačna je tudi ugotovitev, da obe parceli tvorita celoto, zaradi česar ju ni mogoče ločeno obravnavati. Parcela št. 1/5 v naravi predstavlja zelenico in ne garaže oziroma dvorišča. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka tudi iz razloga, ker se ni opredelilo do predloga predlagateljice za prekinitev tega postopka, v zvezi s pravdnim postopkom, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah P 82/2014. O tem je pritožbeno sodišče v sklepu II Cp 3181/2014 že dalo ustrezne napotke. Obveznost, ki jo vtožuje (vzpostavitev prvotnega stanja), – pomeni v tej nepravdni zadevi delitve solastnega premoženja, predhodno vprašanje. Sodišče bi moralo postopek prekiniti tudi iz razloga, ker je predlagateljica uveljavljala, da garaža s teraso ne spada v solastno premoženje in zato ne more biti predmet delitvenega postopka. V izreku sklepa navedena vrednost nepremičnine je ocenjena po stanju pred izdajo inšpekcijske odločbe in bi jo bilo potrebno ponovno ugotoviti.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta solastnika parcele št. 1/9, stanovanjska stavba 75 m2, garaža 31 m2 in dvorišče 250 m2 ter parcele št. 1/5, sadovnjak 409 m2, in sicer predlagateljica do 3/5 in nasprotni udeleženec do 2/5. Predlagateljica je tako v prvotnem predlogu kot v predlogu z dne 14. 3. 2011, predlagala, da se nepremičnini razdelita tako, da delež nasprotnega udeleženca pripade v njeno izključno last, pri čemer se nasprotnemu udeležencu zaveže izplačati njemu sorazmeren del vrednosti nepremičnine. V postopku je bilo ugotovljeno, da je možna fizična delitev stvari po stanju v kakršnem je (torej vključujoč „na črno“ postavljeni prizidek k hiši), sicer pa sta tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec predlagala delitev stvari tako, da ta pripada enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža. Sodišče prve stopnje je presodilo, da glede na (delno) nedovoljeno gradnjo, kakršnakoli drugačne delitev, kot civilna delitev, ni možna in odločilo, da se delitev nepremičnin opravi civilno, s prodajo in razdelitvijo izkupička med udeleženca. Odločitev je materialnopravno napačna oziroma preuranjena.

6. Že v odločbi II Cp 3181/2014 z dne 4. 2. 2015, je pritožbeno sodišče pojasnilo, da inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev tega postopka in naj sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Sodna izvedenka je pojasnila, da je upoštevajoč sedanje dejansko stanje nepremičnine, fizična delitev stvari možna. Sodišče pa si mora v postopku delitve solastnine stvari predvsem prizadevati za fizično delitev stvari, če ta ni mogoča lahko na predlog solastnika opravi delitev tako, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele, ko te možnosti ni, preostane sodišču možnost, da opravi civilno delitev (70. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje najprej obravnava predloga predlagateljice za prekinitev postopka do dokončanja pravdnega postopka P 82/2014(1) in zaradi spornosti lastništva garaže s teraso.(2) Ko bodo ta vprašanja rešena, pa pri delitvi upošteva že povedano – da prvenstveno pride v poštev fizična delitev stvari, nato delitev na način, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele nato možnost, da se opravi civilna delitev. Glede fizične delitve pritožbeno sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru fizična delitev predstavlja ustanovitev etažne lastnine, pri čemer naj sodišče upošteva, da parcela št. 1/5 ne predstavlja garaže in dvorišča, temveč sadovnjak v izmeri 409 m2. 8. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je odločitev sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo, ne glede na to, da je predlagateljica predlagala razveljavitev sklepa le v 1. in 2. točki izreka, saj je glede na odločitev pritožbenega sodišča, odločanje o povrnitvi stroškov postopka, preuranjeno.

Op. št. (1): Glej sklep VSL II Cp 3181/2014 z dne 4. 2. 2015. Op. št. (2): Sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP).