Jedro

Ker je funkcija izvedenca v pravdnem postopku zgolj v tem, da sodišču pomaga pri razjasnitvi dejanskih vprašanj, ki zahtevajo strokovno zanje z določenega področja, s katerim razpravljajoče sodišče ne razpolaga, je jasno, da izvedenec, ker ni strokovnjak za pravdni postopek, ne more biti tisti, ki je pooblaščen in zavezan za presojanje, na katero s strani pravdnih strank ponujeno procesno gradivo je, upoštevaje razpravno načelo iz prvega odstavka 7. člena ZPP, dovoljeno opreti meritorno odločitev o postavljenem zahtevku. Da bo sprejeta odločitev temeljila zgolj na pravočasnih zatrjevanjih pravdnih strank ter v tej povezavi predlaganih dokazih (286. člena ZPP), je dolžno v izogib temu, da bi zašlo v postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, paziti razpravljajoče sodišče. Zagotavljanje, da meritorno odločanje ostaja v okvirih pravočasne trditvene (in dokazne) podlage pa hkrati terja aktivnost sodišča, da pravočasna zatrjevanja o pravno odločilnih dejstvih za potrebe izdelave izvedenskega mnenja selekcionira tako, da izvedencu določi dejanski okvir iz katerega naj pri strokovnih zaključkih izhaja. V kolikor sodišče ne postopa v tej smeri, izvedencu plačila za izvedensko delo, četudi to temelji na dejstvih izven okvirov zatrjevanj pravdnih strank, ki pa so bila za odgovor na zastavljeno vprašanje z vidika stroke pomembna, ni mogoče odreči. Še manj pa je od izvedenca pričakovati, da pravočasna zatrjevanja ter dokazne listine sam povzema.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki kmetijske stroke E.Z. za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v višini 197,80 EUR (I. točka izreka). Po ugotovitvi, da izvedenka ni zavezanka za plačilo DDV (II. točka izreka), je odločilo, da se plačilo zgornjega zneska izvrši iz založenega predujma toženke. Neto znesek osebnega prejemka se nakaže na osebni račun sodne izvedenke št..., odprt pri ... (III. točka izreka), pri čemer se plačilo nagrade izvede v roku 45 dni od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev pravočasno pritožbo vlaga toženka. Dopolnitve izvedenskega mnenja ne sprejema, saj sodna izvedenka ni ravnala skladno s sklepom prvostopenjskega sodišča. S tem ji je bilo naloženo, da se opredeli do vseh podanih pripomb toženke v njeni pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2016 ter poda jasne in natančne odgovore, česar pa izvedenka po prepričanju pritožbe ni storila. Izvedensko mnenje je tako ostalo nepopolno in nejasno, s tem, ko je izvedenka sama ugotavljala nezatrjevana dejstva, pa je prekoračila tako trditveno kot dokazno podlago tožnika. Ker sodna izvedenka svoje naloge ni opravila, do odmerjene nagrade za dopolnitev izvedenskega mnenja ni upravičena. Glede na navedeno se toženka smiselno zavzema za ugodno rešitev pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

5. Tožnik v predmetnem postopku uveljavlja povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je kot voznik motornega kolesa utrpel v prometni nesreči dne 11. 9. 2009, ki jo je povzročila zavarovanka toženke. Glede na zatrjevanja, da se zaradi posledic obravnavanega poškodovanja ni več zmožen ukvarjati s kmetijstvom in vinogradništvom, tožnik uveljavlja tudi zahtevek iz naslova izgubljenega dobička (41.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2010 do plačila in 9.435,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2014 do plačila), od 1. 6. 2014 dalje pa zahteva še plačilo mesečne rente v višini 1.932,16 EUR. Po pridobitvi ekspertiz medicinske stroke ter s področja medicine dela, vključno z dopolnitvami, je sodišče prve stopnje z namenom ugotavljanja prikrajšanja pri zaslužku postavilo še izvedenko kmetijske stroke - področje ekonomika kmetijske proizvodnje E.Z.. S sklepom II P 239/2014 z dne 8. 4. 2016 (list. št. 225) ji je naložilo, da po pregledu predmetnega spisa in njegovih prilog poda izračun izgubljenega zaslužka, ki bi ga tožnik kot kmetovalec (ukvarjal se je z vinogradništvom in pridelavo zelenjave - krompir, česen, solata, radič, paradižnik) ustvaril v času za zadnja tri leta od zahtevka dne 12. 6. 2014 (torej od leta 2011 do 2014). Imenovana izvedenka je v okviru podanega izvedenskega mnenja prišla do zaključka, da bi na kmetiji g. M.Č. na površini njiv v izmeri 0,33 ha s pridelavo vrtnin, ki so jih pridelovali, in na površini vinograda v izmeri 3,76 ha lahko v obdobju od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2014 ustvarili 49.875,20 EUR (1) dejanskega dohodka. Tako podano izvedensko mnenje je tožnik v celoti povzel, medtem ko je toženka v svoji pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2016 podala obširne pripombe nanj in predlagala njegovo dopolnitev. Sodišče prve stopnje je izvedenki s sklepom II P 239/2014 z dne 24. 6. 2016 (list. št. 259) naložilo, da naj že podano mnenje dopolni tako, da se jasno in natančno opredeli do vseh podanih pripomb toženke. Po prejemu dopolnilnega izvedenskega mnenja je izvedenki odmerilo nagrado in stroške z izpodbijanim sklepom.

6. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje stališča toženke v pritožbi, da izvedenka svoje naloge ni opravila, zato ji nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja ne pripada, ne povzema. Najprej je potrebno izpostaviti, da je izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča vezan izpolniti nalogo, ki mu je naložena s sklepom, s katerim je postavljen, in sicer tako, kot mu je s formulacijo vprašanj v sklepu zastavljena. To pa je izvedenka po prepričanju naslovnega sodišča s predloženo osnovno ekspertizo ter njeno dopolnitvijo korektno izpolnila v tej meri, da ji plačilo za dopolnilno izvedensko delo pripada. Ker je funkcija izvedenca v pravdnem postopku zgolj v tem, da sodišču pomaga pri razjasnitvi dejanskih vprašanj, ki zahtevajo strokovno zanje z določenega področja, s katerim razpravljajoče sodišče ne razpolaga, je jasno, da izvedenec, ker ni strokovnjak za pravdni postopek, ne more biti tisti, ki je pooblaščen in zavezan za presojanje, na katero s strani pravdnih strank ponujeno procesno gradivo je, upoštevaje razpravno načelo iz prvega odstavka 7. člena ZPP, dovoljeno opreti meritorno odločitev o postavljenem zahtevku. Da bo sprejeta odločitev temeljila zgolj na pravočasnih zatrjevanjih pravdnih strank ter v tej povezavi predlaganih dokazih (286. člena ZPP), je dolžno v izogib temu, da bi zašlo v postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, paziti razpravljajoče sodišče. Zagotavljanje, da meritorno odločanje ostaja v okvirih pravočasne trditvene (in dokazne) podlage pa hkrati terja aktivnost sodišča, da pravočasna zatrjevanja o pravno odločilnih dejstvih za potrebe izdelave izvedenskega mnenja selekcionira tako, da izvedencu določi dejanski okvir iz katerega naj pri strokovnih zaključkih izhaja. V kolikor sodišče ne postopa v tej smeri, izvedencu plačila za izvedensko delo, četudi to temelji na dejstvih izven okvirov zatrjevanj pravdnih strank, ki pa so bila za odgovor na zastavljeno vprašanje z vidika stroke pomembna, ni mogoče odreči. Še manj pa je od izvedenca pričakovati, da pravočasna zatrjevanja ter dokazne listine sam povzema, kakor je s svojo pripravljalno vlogo z dne 8. 6. 2016 smiselno zahtevala toženka.

7. Izvedenki je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča, s katerim je bila postavljena in je citiran že zgoraj, naloženo, da na zastavljeno vprašanje z vidika stroke odgovori po pregledu listin predmetnega spisa in njegovih prilog. To je izvedenka tudi storila, v dopolnitvi izvedenskega mnenja pa je izrecno pojasnila, da je svoje osnovno mnenje oprla na strokovne podlage oziroma literaturo, za obravnavano zadevo pomembne podatke pa je črpala iz katalogov in podatkov javno dostopnih aplikacij (pregled obdelovalnih površin, velikost teh površin, način rabe in način gospodarjenja na določenih kmetijskih zemljiščih v posameznih časovnih obdobjih), pri čemer je poudarila, da so vsi viri, iz katerih je pridobivala podatke, navedeni na 3. strani izvedenskega mnenja. Ob tem, ko je že zgoraj izpostavljena dolžnost sodišča, da pri odločanju ostaja v mejah trditvene podlage pravdnih strank, pa je potrebno hkrati opozoriti na položaj, ko sodišče samo, pri čemer tega bremena posledično tudi strankam ni mogoče naložiti, nima ustreznih kompetenc za presojo, katera dejstva in gradivo sta izvedencu za izdelavo strokovne ekspertize potrebna. Kadar je vprašanje, katera dejstva so za izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu potrebna in s tem za odločitev o tožbenem zahtevku pravno relevantna, mogoče razrešiti šele ob strokovni podpori, pri čemer mora to kritično pretehtati sodišče samo, pa slednjemu po pridobitvi strokovne ekspertize pooblastila v okviru 285. člena ZPP omogočajo, da stranke spodbudi k potrebni dopolnitvi zatrjevanj o pravno odločilnih dejstvih, pravočasnost takšnih navedb pa je potrebno pretehtati ob uporabi 286. člena ZPP. Sodišče prve stopnje materialnega procesnega vodstva v tej smeri sicer (še) ni izvajalo, vendar pa velja na tem mestu poudariti, da presoja, ali je izvedensko mnenje s področja kmetijske stroke z dopolnitvijo glede na ponujeno trditveno podlago v zvezi z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička ter mesečne rente ob uporabi pravil o vezanosti pravdnega sodišča na pravočasno procesno gradivo pravdnih strank ter postavljene zahtevke sprejemljivo, presega okvir odločanja o pravilnosti stroškovne odmere za opravljeno (dopolnilno) izvedensko delo, zato se naslovno sodišče ob odločanju o predmetni pritožbi v tej smeri niti ne bo opredeljevalo. Tudi presojo jasnosti, popolnosti, notranje skladnosti ter skladnosti izvedenskega dela z (že) raziskanimi okoliščinami je v okviru določbe 254. člena ZPP dolžno opraviti sodišče prve stopnje, ki more v tem okviru obravnavati tudi podane pripombe pravdnih strank, morebitne pomanjkljivosti pa nato s ponovitvijo dokazovanja z istim ali drugim izvedencem (ob predpostavki plačila predujma) odpraviti po uradni dolžnosti. (2) Ker navedeno glede na naravo spornega zahtevka že terja presojo o obstoju oziroma neobstoju dejstev, ki se v vidika pravilne uporabe materialnega prava pokažejo kot pravno odločilna, bi naslovno sodišče, v kolikor bi (že) v predmetnem sklepu o tem vprašanju zavzelo stališče, nedovoljeno poseglo v pravico pravdnih strank do obravnavanja ter v pravico do pritožbe. Ker bi bilo navedeno z vidika ustavnih procesnih garancij nesprejemljivo, se je sodišče druge stopnje omejilo zgolj na presojo, ali je izvedenka z dopolnilnim izvedenskim mnenjem s strani sodišča naloženo nalogo korektno opravila. Kot izpostavljeno že zgoraj, pa je na to vprašanje potrebno odgovoriti pritrdilno.

8. Izvedenka je v dopolnitvi svojega mnenja pojasnila, da je izračun dohodka za kmetijo Č.(3) podala za obdobje, ki ji je bilo določeno s strani sodišča, pri čemer naslovno sodišče ugotavlja, da ji je sodišče prve stopnje sicer naložilo, da zaslužek, ki bi ga tožnik dosegel kot kmetovalec, izračuna v času za zadnja tri leta od zahtevka dne 12. 6. 2014, vendar pa je v oklepaju navedlo, da naj se izgubljen zaslužek izračuna »torej od leta 2011 do leta 2014.« Na tej osnovi pa ni mogoče prepričljivo zaključiti, da je izvedenka izračun izgubljenega dohodka, ki ga je ugotovila za leto 2011, 2012, 2013 in prvo polovica leta 2014, opravila v nasprotju z napotkom v sodnem sklepu. V dopolnitvi svojega mnenja je izvedenka zavzela stališče, da je na večino vprašanj, ki jih je zastavila toženka, odgovorila že v osnovnem izvedenskem mnenju ob njegovem pravilnem razumevanju, na kakšni osnovi je ugotovila izgubljen dohodek, pa je strnjeno tudi povzela. Pojasnila je, da je pri izračunu upoštevala posamezne kulture, ki so si v že zgoraj navedenem časovnem obdobju sledile na njivskih površinah obravnavane kmetije, že iz osnovnega izvedenskega mnenja pa izhaja, da kalkulacija temelji na kulturah, ki so navedene v sodnem spisu (pri tem velja pripomniti, da pridelava čebule na kmetiji Č. izhaja iz pisne izjave tožnikovega očeta M.Č. na list. št. 49), ter da je izvedenka kolobar iz teh kultur sestavila tako, da je ta s strokovnega vidika ustrezen in primeren za prikaz zahtevanih izračunov v določenem obdobju. Že v osnovnem mnenju pa je pojasnila tudi, da je izdelala celovite kalkulacije za skupne površine, ki se obdelujejo kot njive, ter da obravnavanje pridelkov in izdelava kalkulacij na vsaki posamezni parceli ni ustrezen pokazatelj dejanske situacije na kmetiji. V dopolnitvi izvedenskega mnenja je poudarila tudi, da je v kalkulacijah po pokritju za posamezne pridelke upoštevala variabilne stroške in neposredna plačila, ki jih je možno dobiti za posamezno kmetijsko panogo, vprašanje, ali se proračunska sredstva lahko upoštevajo v prid tožnika (glede na to, da ni navajal ne dokazal, da jih je prejemal), pa bo moralo presoditi razpravljajoče sodišče. Sodišče pa mora biti pozorno tudi na to, da bo tožniku izgubljen dohodek iz naslova kmetijske in vinogradniške dejavnosti priznan zgolj v uveljavljanem obsegu oziroma v okviru postavljenega zahtevka (na primer izgubljen dohodek iz naslova vinogradništva tožnik po spremembi tožbe uveljavlja le za leto 2013). Na vprašanje, ali je tožnik do plačila izgubljenega dohodka iz naslova vinogradništva upravičen z ozirom, da se njegov oče z vinogradništvom še ukvarja in iz tega naslova prejema sredstva, prav tako ne more odgovoriti izvedenka, saj je vprašanje utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova izgubljenega dohodka v vinogradništvu po temelju pravno vprašanje in ga bo po razjasnitvi pravno relevantnega dejanskega stanja, ob uporabi navodil iz 8. člena ZPP, obravnavalo sodišče, upoštevaje veljavno procesno pravno ureditev. S pojasnilom, da so kalkulacije za posamezne rastline narejene za povprečne letine, pri čemer so upoštevane rastne in klimatske razmere za posamezno pridelovalno območje, ki so podrobno opredeljene že v osnovnem izvedenskem mnenju, pa je izvedenka ustrezno obravnavala tudi dilemo toženke o tem, kako so temperaturne in padavinske spremembe ter morebitne bolezni in škodljivci vplivali na količino in kvaliteto pridelka. Pri tem je izvedenka dodala še, da je v izvedenskem mnenju upoštevala parametre iz Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji za posamezne kulture pridelane v Primorskem obdelovalnem okolišu. Izvedenka je popravila tudi računsko pomoto, ki jo je sama zasledila.

9. Z ozirom na obrazloženo je naslovno sodišče mnenja, da je izvedenka s strani sodišča naloženo nalogo, upoštevaje formulacijo zastavljenega vprašanja, vendarle korektno opravila, zato ji je plačilo za dopolnilno izvedensko mnenje potrebno priznati v z izpodbijanim sklepom odmerjeni višini. Glede na navedeno in ker uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo toženke skladno z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

Op. št. (1) : Po popravi računske (številčne) pomote v dopolnitvi izvedenskega mnenja ta znesek znaša 49.675,20 EUR.

Op. št. (2) : J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2, knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 500 - 505. Op. št. (3) : Izvedenka v svojem osnovnem mnenju kot dopolnitvi sicer ugotavlja izgubljen dohodek tožnika (M.Č.), na koncu pa sprejeme zaključek o tem, koliko dejanskega dohodka bi bilo mogoče v spornem obdobju doseči na kmetiji g. M.Č., ki ji oče tožnika, vendar pa navedeno na pravilnost zaključkov izvedenskega mnenja o tem, koliko dohodka je bilo na kmetiji Č. v spornem obdobju mogoče ustvariti, ker je že s tem odgovorjeno na s strani sodišča zastavljeno vprašanje, v ničemer ne vpliva.