Jedro

V zadevi ne gre za odločanje o neprofitnem najemnem stanovanju, o čemer je sicer občina pristojna odločati v upravnem postopku, ampak je občina kot lastnik oziroma najemodajalec odločila o sporu iz lastninskega oziroma najemnega razmerja, za katere pa je pristojno okrajno sodišče. Odločba, izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti pa je po 1. točki 1. odstavka 279. člena ZUP nična.

Izrek

Ob reševanju tožbe se odločba Občine Izola, Občinska uprava, številka 3523-3/2008 z dne 28.11.2008 izreče za nično.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Občinska uprava je z izpodbijano odločbo dne 28.11.2008, na podlagi 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. preč. bes.) in 109. člena Stanovanjskega zakona, tožničino vlogo z dne 7.4.2008 za sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika, v točki 1. izreka zavrnila. V 2. točki izreka pa je odločila, da se je tožnica dolžna izseliti iz stanovanja, ki ga zaseda v roku 30 dni po pravnomočnosti te odločbe. Ugotovila je, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi po navajanju vsebine tožničine vloge in citiranju 109. člena Stanovanjskega zakona, ugotavlja, da tožnica v najemni pogodbi ni navedena kot uporabnik, ker najemna pogodba ne obstaja. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za sklenitev najemne pogodbe. Na podlagi ugotovitve, da tožnica nima pravnega naslova za uporabo stanovanja v A., ... ulica 3, v izmeri 61,50 m2, pa je po presoji občinske uprave tožnica dolžna stanovanje izprazniti in ključe izpraznjenega stanovanja v 30 dneh izročiti AAA. d.o.o. Po izteku roka bo, če stanovanje ne bo izpraznjeno, zoper tožnico vložen izvršilni predlog za izpraznitev in izročitev stanovanja v posest Občini Izola.

Župan občine Izola je z odločbo z dne 29.6.2009 kot neutemeljeno zavrnil tožničino pritožbo in potrdil izpodbijano odločbo.

Tožnica v tožbi smiselno izpodbija odločbo občinske uprave z dne 28.11.2008, s katero je bila zavrnjena njena vloga za sklenitev najemne pogodbe za stanovanje, ki ga je uporabljala skupaj s pok. mamo od leta 1994. Z navajanjem okoliščin v zvezi z najemom stanovanja, v katerem živi in socialnih razmer, utemeljuje zahtevo za sklenitev najemne pogodbe z njo kot uporabnico stanovanja, ki ga je imela do smrti v najemu njena mama. Sodišču predlaga, da obe odločbi razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrže, ker izpodbijana odločba, ne glede na zunanjo obliko in očitno napačni pravni pouk, ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. V nadaljevanju pa vztraja pri izpodbijani odločitvi, iz razlogov navedenih v obrazložitvah obeh odločb in podrejeno sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka.

K točki 1 izreka: V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica z vlogo, ki je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena, uveljavljala pravico, ki jo ožjim družinskim članom najemnika zagotavlja v primeru smrti najemnika 109. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 – SZ-1A in 30/08 – odl. US - v nadaljevanju SZ-1).

Po določbah SZ-1, s katerim so med drugim urejena tudi stanovanjska najemna razmerja in pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju, je občina pristojna za odločanje v upravnem postopku le v zadevah neprofitnih najemnih stanovanj v primerih določenih v poglavju IV.3 v členih 87 do vključno 90. Iz izpodbijane odločbe, podatkov iz predloženih upravnih spisov in niti iz navedb strank podanih v tožbi in odgovoru na tožbi ne izhaja, da je stanovanje, na katerega se nanaša tožničina vloga, neprofitno najemno stanovanje. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka torej odločila kot lastnik oz. najemodajalec stanovanja, ki ga zaseda tožnica. To pa pomeni, da je z njo odločila o sporu iz lastninskega razmerja oz. o sporu iz najemne pogodbe sklenjene za stanovanje, ki ga zaseda tožnica.

Za odločanje v civilnih zadevah so po Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. preč. bes., 45/08 in 96/09 – ZS) pristojna okrajna in okrožna sodišča, v pravdnih zadevah v skladu z Zakonom o pravdnem postopku. Po 3. točki 2. odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. preč. bes., 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US in 50/10 – odl. US – v nadaljevanju ZPP) so za sojenje v sporih iz najemnih razmerij ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna okrajna sodišča. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila v zadevi iz sodne pristojnosti.

Po 1. točki 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ur. preč. bes., 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10 – v nadaljevanju ZPP), je nična tudi odločba, ki je izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti.

Sodišče je zato v skladu z določbo 68. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) izreklo izpodbijano odločbo za nično in je s tem odpravilo posledice ničnega upravnega akta.

K točki 2 izreka: Ker tožena stranka v tem upravnem sporu ni uspela, v določbah 25. člena ZUS-1 ni podana podlaga za priznanje stroškov, ki jih tožena stranka uveljavlja v odgovoru na tožbo. Zato je sodišče njen stroškovni zahtevek zavrnilo.