Jedro

Vir nezadovoljstva z delom sodišča je očitno v prepričanju nasprotnega udeleženca o pristranskosti zakonite sodnice, ki je hkrati tudi predsednica odločujočega sodišča. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je izdalo sklep N 11/2014 z dne 4. 5. 2017, s katerim je v I. točki ugotovilo vrednost spornega predmeta in v II. točki določilo mejo med parcelami v lasti predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter parcelama, ki sta javno dobro.

2. Višje sodišče v Celju je s sklepom Cp 508/2017 z dne 1. 3. 2018 pritožbi prvega nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotovilo je, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno in zmotno, materialno pravno pa zmotno uporabljeno. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka.

3. V pripravljalni vlogi z dne 14. 5. 2018 je prvi nasprotni udeleženec predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Utemeljuje, da je pritožbeno sodišče v celoti pritrdilo njegovim pritožbenim navedbam in razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zato dvomi v nepristranskost razpravljajoče sodnice, ki je v obravnavani zadevi očitno že zavzela stališče. Opozarja na sporna dogajanja, ki naj bi se zgodila med postopkom na prvi stopnji, in sicer naj bi sodišče opravilo narok na dvorišču stanovanjske hiše, ki je v lasti predlagateljice, čeprav je prvi nasprotni udeleženec temu nasprotoval. Razpravljajoči sodnici očita pristranskost pri vodenju postopka, saj predlagateljica lahko brez omejitev podaja navedbe, njega pa pri podajanju navedb omejuje in mu celo grozi z denarno kaznijo. Ker je razpravljajoča sodnica tudi predsednica Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, namesto njene izločitve predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj se zaradi vsega navedenega poraja utemeljen dvom v nepristranskost Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Vir nezadovoljstva z delom sodišča je očitno v prepričanju nasprotnega udeleženca o pristranskosti zakonite sodnice, ki je hkrati tudi predsednica odločujočega sodišča. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Po določbi drugega odstavka 73. člena ZPP o predlogu stranke za izločitev predsednika sodišča, odloči neposredno višje sodišče. 7. Tudi sicer pa napačna dokazna ocena, ugotovljene procesne ali materialnopravne kršitve v predhodnem sodnem odločanju še ne bi bile razlog za izločitev razpravljajoče sodnice. Napake pri uporabi prava ali sprejemanju dokazne ocene so namreč sestavni del sojenja, odpravlja pa se jih v postopku s pravnimi sredstvi. Zato napake še ne pričajo o pristranskosti sodnika in tudi ne vzbujajo dvoma v njegovo nepristranskost. 8. Ker predlagatelj ni navedel tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.