Jedro

Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (točka II v celoti, točki III in IV pa v delih, ki se nanašata na na pravdo napotenega oporočnega dediča R. Š.) razveljavi.

II. Oporočni dedič R. Š. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I). zakonitega dediča B. Č. in zakonito dedinjo M. J. napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa vložita zoper oporočnega dediča R. Š. tožbo na razveljavitev pisne oporoke pred pričami z dne 15. 6. 2019 in na ugotovitev, da spadajo v zapuščino po zapustnici tudi denarna sredstva v znesku 10.012,88 EUR, ki jih je imela zapustnica na varčevalnem računu pri ... banki d.d.; (II.) oporočnega dediča R. Š. napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa zoper zgoraj navedena zakonita dediča vloži tožbo na ugotovitev, da je zapustnica v oporoki z dne 15. 6. 2019 utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča; (III.) odločilo, da morajo na pravdo napoteni dediči o vložitvi tožb obvestiti zapuščinski oddelek tega sodišča, in (IV.) odločilo, da se zapuščinski postopek prekine s pravnomočnostjo tega sklepa in se bo nadaljeval, ko bosta pravdna postopka, na katera so napoteni dediči, pravnomočno končana; v kolikor pa dediči v danem roku tožb ne bodo vložili, bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in zatrjevanj na pravdo napotenih dedičev ne bo upoštevalo.

2. Dediča B. Č. in M. J. sta se zoper odločitev v II. točki izreka sklepa pritožila. V pritožbi navajata, da uveljavljata vse pritožbene razloge, a izpostavljata zgolj, da je sklep v izpodbijanem delu materialnopravno napačen. Menita, da je napotitev sodišča v II. točki izreka preuranjena, glede na to, da se v tej fazi postopka sploh še ne ve, ali je oporoka z dne 15. 6. 2019 (v nadaljevanju: sporna oporoka) sploh veljavna. Višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in razveljavi II. točko izreka sklepa. Ostale pravnorelevantne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju te obrazložitve.

3. Oporočni dedič v odgovoru na pritožbo meni, da je odločitev sodišča pravilna in zakonita, in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 210. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja.

6. Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča. Če bosta pritožnika v pravdi, v kateri bosta, kot navajata, uveljavljala tako ničnost kot neveljavnost sporne oporoke, uspela in bo torej oporoka nična oziroma neveljavna, bo odpadla potreba po vložitvi tožbe na ugotovitev, ali je razdedinjenje v sporni oporoki utemeljeno ali ne. Če je namreč oporoka nična oziroma neveljavna, je v oporoki navedeno razdedinjenje brez pravnega učinka, saj je prvi pogoj za veljavnost razdedinjenja veljavna oporoka. V kolikor bosta zakonita dediča v pravdi uspela, oporočni dedič po sporni oporoki R. Š. sploh ne bo več dedič v predmetnem zapuščinskem postopku in bosta v tem primeru odpadla tako pravna podlaga kot pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, ali je razdedinjenje v sporni oporoki utemeljeno ali ne.

7. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo materialno pravo, to je 210. člen ZD, s tem ko je oporočnega dediča preuranjeno napotilo na pravdo. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delih, in sicer v izrecno pritožbeno izpodbijani II. točki izreka, posledično pa tudi v III. in IV. točki v delih, ki se nanašata na na pravdo napotenega oporočnega dediča (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Odločitev o pritožbenih stroških oporočnega dediča temelji na prvem odstavku 174. člena ZD, po katerem v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.