24. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe VITRUM, d. o. o., Šempeter pri Gorici, ki jo zastopa Anton Pregelj, odvetnik v Ljubljani, na seji 24. marca 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prve alineje prvega odstavka 9. člena Odloka o ureditvenem načrtu razširitev pokopališča v Šempetru (Uradni list RS, št. 17/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija prvo alinejo prvega odstavka 9. člena Odloka o ureditvenem načrtu razširitev pokopališča v Šempetru (v nadaljevanju Odlok), ki določa, da je treba pred izvajanjem del v zvezi z razširitvijo pokopališča porušiti objekt obstoječe karavle – trgovine in manjši gospodarski objekt. Izpodbijana določba Odloka naj bi bila v neskladju s 15., 33. in 69. členom Ustave.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes z zatrjevanjem, da je lastnica zemljišča, na katerem stoji karavla – trgovina. Zatrjuje, da že sam Odlok, ki načrtuje ureditev razširitve pokopališča tudi na njenem zemljišču in odstranitev obstoječega objekta, posega v njeno lastninsko pravico. Ureditev pokopališča oziroma odstranitev obstoječega objekta neposredno na podlagi Odloka nista mogoča, saj mora pristojni upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdati odločbo, s katero odloči o gradnji in predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri tem upoštevati.[1] Kot izhaja iz zapisnika o ustni obravnavi, priloženega pobudi, pobudnica že sodeluje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V tem postopku bo moral investitor gradnje med drugim izkazati tudi, da ima pravico graditi oziroma izvajati dela na pobudničinem zemljišču. Kolikor bo investitor zaradi dokazila o pravici graditi moral sprožiti postopek za omejitev lastninske pravice na pobudničinem zemljišču, bo pobudnica kot zavezanka sodelovala v tem postopku.

4.V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti prve alineje prvega odstavka 9. člena Odloka. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Po 7. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – v nadaljevanju ZGO-1) je gradnja izvedba gradbenih in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. Skladno s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta začnejo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.