Jedro

Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 147) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 9. 3. 2021, s katerim je zavrnilo njegov predlog za izvzem določenih premičnih predmetov iz stečajne mase.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil (PD 151). Navaja, da sklepa z dne 9. 3. 2021 ni pravilno prejel, zato ugovorni rok sploh ni začel teči, pooblaščenec tudi ni imel na voljo celotnega ugovornega roka. Navaja, da gre za posebne vrste opravljanja dela – umetniškega udejstvovanja, ki je vezano na opravljanje različnih poslov hkrati, z različnimi pravnimi in fizičnimi osebami, preko različnih vrst pogodb, ne pa za klasično delovno razmerje, vezano na eno pogodbo o zaposlitvi. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni, da od takrat s studijsko opremo ni ustvarjal novih del, iz katerih bo mogoče pridobiti prihodke za stečajno maso. Ustvarjati zna le glasbo, kar počne že celo življenje, zaposlitve v drugih sektorjih pa ne more pridobiti, saj nima ne izobrazbe ne znanj za to. Zato naj se mu omogoči, da s studijsko opremo opravlja delo in pridobi določena sredstva za stečajno maso, česar bo s prodajo opreme konec. Predložil je tudi verodostojna dokazila o ustvarjenih delih, od katerih pričakuje honorarje. Njihova višina pa je povsem odvisna od uspešnosti avtorskega dela in njegovega predvajanja. V času stvaritve dela pa ne more vedeti, kakšne prihodke si lahko obeta. Izplačila avtorskih honorarjev se do marca izplačujejo za preteklo leto, septembra pa za prvo polovico tekočega leta. Gre za projektno delo, ki v prihodkih rezultira šele čez nekaj mesecev. Zaključki sodišča so primerni le za klasično zaposlitev. Ves čas si prizadeva za oblikovanje stečajne mase, naredil je tudi načrt za izobraževanje glasbenih tehnikov (ki se zaradi epidemije ni mogel začeti uresničevati), naročena in izdelana je bila visoko profesionalna spletna stran, zainteresirani so bili preko nje povabljeni k udeležbi. Izobraževanje bi potekalo v studiu na tej opremi; interes je bil velik, mesečni prihodki bi glede na interes (6-8 študentov na vsake tri mesece) znašali 2.240,00 EUR, s čimer bi prišlo do ponovne zaposlitve v X za višjo plačo, torej bi bilo več za poplačilo upnikov. Za to delo je potrebna lastna studijska oprema. Gre za opremo starejšega letnika, popolnoma prilagojeno znanju in veščinam dolžnika. Jasno je, da si vsak umetnik zagotovi lastna sredstva, s katerimi ustvarja svoja umetniška dela. Nerazumno in neracionalno bi bilo več kot leto in pol pred zaključkom prodati premičnine, ki lahko v tem času ustvarijo prihodek za stečajno maso, torej to ni v interesu upnikov. Tako staro opremo (15-18 let) bo tudi težko ali nemogoče prodati, niti za polovico likvidacijske vrednosti, povpraševanja pa v času epidemije tudi ni.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila (PD 156), da vztraja pri dosedanjih navedbah. Dolžnik je danes brezposeln in prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ni izgledov, da se bodo z opremo ustvarili novi dohodki in tega ne zagotavljajo niti navedbe v ugovoru, navaja le neke vizije, tudi vizije v predlogu z dne 17. 5. 2019 se niso uresničile; še vedno vladajo izredne razmere, zato so njegove zaposlitvene možnosti še vedno omejene. X dolžniku dolguje iz naslova neizplačanih plač 3.890,83 EUR, ni izpolnilo tudi obveznosti po avtorski pogodbi, pisanje upraviteljice pa se je vrnilo z označbo "neznan". Tudi ponudba Y, d. o. o., z dne 14. 6. 2021 je pogojna, ne daje zagotovila za zaposlitev in jo veže na COVID-19 razmere. Samostojno avtorsko ustvarjanje tudi ne omogoča natekanja sredstev v stečajno maso, saj prejema le minimalne zneske. Preko SAZAS-a mu je bilo v letu 2020 nakazano 594,79 EUR, preko IPF-a pa 74,72 EUR, v letu 2019 pa 786,66 EUR in 41,29, torej zanemarljivi zneski, itak pa mu mora mesečno ostati 76 % minimalne plače. Letos iz naslova uporabe studijske opreme ni bilo nobenega priliva na fiduciarni račun. Delovne naprave in delovna sredstva pa mora zagotoviti delodajalec in to ni dolžnost delavca. V največjo korist ločitvenega upnika bi bila prodaja, s časom pa oprema izgublja na vrednosti. Tudi ločitveni upnik A. A. je 2. 12. 2020 prosil sodišče za čimprejšnjo prodajo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede vročanja dolžnik uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ta kršitev je podana le, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. Zato vročitev, ki ni opravljena pooblaščencu, nima pravnega učinka. Vendar pa je iz spisa razvidno, da čeprav pisanje ni bilo pravilno vročeno, se je dolžnik in s tem tudi njegov pooblaščenec s pisanjem seznanil in vložil obrazložen ugovor. To pa pomeni, da je svoje pravice lahko učinkovito zavaroval. Pri tem pritožba ne navaja, česa v ugovoru dolžnik oziroma njegov pooblaščenec ni mogel navesti in za kaj bi morda potreboval več časa. To pa hkrati pomeni tudi, da je sodeloval v obravnavanju pred sodiščem (ni pomembno, kako se je pooblaščenec seznanil s sklepom), zato navedena kršitev določb ZPP ni podana.

6. V skladu s 1. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Po 4. točki prvega odstavka 79. člena ZIZ predmet izvršbe niso predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela. Po tretjem odstavku 79. člena ZIZ pa ti predmeti niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na določbo prvega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče (drugi odstavek 79. člena ZIZ).

7. Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso. Višje sodišče pa se strinja z dolžnikom, da je vsekakor bolje, da se v stečajno maso nateče vsaj nekaj sredstev in da si dolžnik z njimi tudi lahko zagotovi osnovno preživetje. Ni pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, saj se sodišče prve stopnje s tem niti ni ukvarjalo, ali so izpolnjeni razlogi iz tretjega odstavka 79. člena ZIZ, po katerih ne pride do izvzetja iz stečajne mase. Prav tako zaradi stališča sodišča prve stopnje ni bila opravljena presoja o tem, ali vso opremo, ki se do sedaj ni prodajala, dolžnik dejansko potrebuje za opravljanje svojega poklica (izvzeti so le tisti predmeti, ki so nujno potrebni za opravljanje poklica), dolžnik pa tudi zatrjuje in dokazuje, da kljub prenehanju pogodbe o zaposlitvi še vedno ustvarja glasbena dela, zaradi česar to opremo potrebuje, s čimer se sodišče prve stopnje prav tako ni ukvarjalo. Če bi višje sodišče prvič samo odločalo o tem, bi prišlo do kršitve pravice do pritožbe, ki je tu pomembnejša od pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem bi tudi ločitvenemu upniku odvzelo možnost, da se o tem izjavi, kar bi hudo kršilo njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede dokaze, ki jih je predlagal dolžnik, tudi njegovo zaslišanje, in nato presodi, ali dolžnik še opravlja delo s sporno opremo in katero opremo dejansko nujno potrebuje za opravljanje svojega poklica, saj je le-ta izvzeta iz stečajne mase; prav tako naj presodi, ali morda obstajajo drugi razlogi, zaradi katerih sporna oprema ni izvzeta iz stečajne mase. V postopek pa naj pritegne tudi upraviteljico in ločitvenega upnika, da se bosta lahko izjavila o pravno pomembnih dejstvih.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.