Jedro

Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso, je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal. Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (I. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Prvotožena stranka mora svoje stroške pritožbenega postopka kriti sama, tožeči stranki pa mora v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti 388,25 EUR pravdnih stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od izteka izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 3. februarja 2023: - delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju tudi tožnik) in prvotoženi stranki (v nadaljevanju tudi prvotoženka) naložilo, da tožniku v 15-ih dneh plača znesek 11.332,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.800,00 EUR od 30. 3. 2019 in od zneska 532,83 EUR od 10. 4. 2019 (izrek pod točko I), medtem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo (izrek pod točko II); - odločilo o stroških, na način, da je prvotožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 3.521,88 EUR EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od vročitve sodbe, od takrat dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (izrek pod točko IV); - zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko (izrek pod točko III) in odločilo o stroškovni posledici (izrek pod točko V).

2. Tožena stranka s pravočasno1 pritožbo izpodbija sodbo v celoti in uveljavlja vse tri pritožbene razloge po členu 338 Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to je bistveno kršitev določb pravdnega postopka, napačno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Graja odločitev glede temelja, glede višine zahtevka pa le v zvezi z neupoštevanjem tožnikovega soprispevka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da tožbeni zahtevek zoper njo zavrne, ter podredno, da ugotovi soodgovornost tožeče stranke k nastanku škodnega dogodka v višini 50%, in zniža prisojeno odškodnino.

Pritožba2 najprej izraža nestrinjanje z zaključkom prvostopnega sodišča, da obstoji temelj odškodninske odgovornosti njenega zavarovanca; meni, da tožnik ni uspel dokazati, da naj bi se poškodoval dne 14. 12. 2016 v zatrjevanih okoliščinah, niti da je vzrok za moker in spolzek madež v protipravnem ravnanju njenega zavarovanca. Takšni dokazni oceni nasprotuje, in, sklicujoč se na neskladja med tožnikovimi navedbami in njegovo izpovedbo, izpostavlja, da slednja glede obstoja mokrega in spolzkega madeža na izhodu stanovanjskega bloka ni bila zanesljivo potrjena niti z edinim zaslišanim »očividcem dogodka«. Kot pravno zmotnega ocenjuje zaključek sodišča, ki je temelj odgovornosti oprlo na kršitev Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske stavbe z dne 3. 4. 2001, in navaja, da so temelj upravnikove odgovornosti nasproti tožniku kot lastniku stanovanja lahko le ugotovitve o opustitvi zakonskih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe, ki pa mu jih ni mogoče očitati. Ker so po določbah SZ-1 k upravljanju večstanovanjske hiše zavezani lastniki stanovanj, je tožnik (so)odgovoren za domnevno opustitev namestitve protizdrsnih trakov na stopnicah. Tožnik tudi ni navajal, da je stopnišče kot takšno neustrezno in da ploščice niso ustrezne in so nevarne, temveč le, da ni bilo ustrezno očiščeno, da ni bilo nadzora nad čiščenjem in da bi morali biti na stopnišču nameščeni protizdrsni trakovi, ki bi preprečevali zdrse, zato je sodišče prekoračilo tožbene navedbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka, vsebinsko opredeljujoč se do pritožbenih navedb, predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške vloženega odgovora na pritožbo, za katere predlaga, da se v plačilo naložijo toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje3 preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi prvotožene stranke, ki se edina pritožuje zoper sodbo, ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena istega zakona) in glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 341 ZPP). Čeprav pritožnica v uvodu navaja, da se pritožuje zoper sodbo v celoti, pritožbeno sodišče glede na kasnejšo vsebino pritožbe šteje, da izpodbija le zanjo neugodni ugodilni del zahtevka (izrek pod točkama I in IV). Pritožba razlogov sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi pod točko IV (ta glede potrebnosti priznanih pravdnih stroškov pravilno temelji na določbah 151. in 155. ZPP, glede povrnitve le-teh pa na prvem odstavku 154. člena ZPP), vsebinsko v ničemer ne izpodbija, medtem ko odločitev glede ugotovljene višine primerne odškodnine, ki jo izrecno opredeli kot ustrezno, graja le iz razloga neupoštevanja tožnikovega soprispevka. Glede obeh slednjih odločitev pritožba ne uveljavlja nobene postopkovne kršitve, sodišče druge stopnje pa pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v tem delu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Le v tej točki obrazložitve navedenem delu je odločba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa.

6. Sodišče druge stopnje povzema, da je prvostopno sodišče zaključilo, da je bil tožnik poškodovan dne 14. 12. 2016 v dopoldanskem času pri izhodu iz stanovanjskega bloka na naslovu...., kjer mu je spodrsnilo na mokrih tleh brez nameščenih protizdrsnih podlag, ki preprečujejo zdrse na drseči površini, pri čemer tla niso bila opremljena z opozorilno tablo glede nevarnosti padca, čeprav v mokrem stanju niso bila varna za hojo, kar predstavlja opustitev dolžnostnega ravnanja upravnika večstanovanjske stavbe; tožnik je zaradi padca utrpel zlom golenice.

7. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je v bistvenem povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe,4 in na podlagi izvedenih dokazov5 pri odločanju o temelju zahtevka izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ; členi 10, 131, 135, 171, 185, 964, 965), Stvarnopravnega zakonika (SPZ; člen 118) ter Stanovanjskega zakona (SZ-1; člena 25, 51), kot to izhaja iz obrazložitve v točkah 14, 22 in 23.6 Pravilno je tudi povzelo pravno pomembna dejstva v obravnavanem odškodninskem sporu, in ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, ki temelji na določbah o krivdni odgovornosti (kar pritožbeno ni več sporno), tudi pravilno zaključilo, da je podana izključna odškodninska odgovornost zavarovanca prvotožene stranke kot upravnika večstanovanjske stavbe in posledično prvotožene stranke.

8. Pritožba najobsežnejši del graje, ki se nanaša na nepopolno oz. napačno ugotovljeno dejansko stanje, uveljavlja z dvema sklopoma navedb. S prvim izpodbija dejanski zaključek sodišča o mokrih in spolzkih tleh na mestu padca kot vzroku za tožnikov padec, kar predstavlja nestrinjanje z dokazno oceno in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, ki pa je neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno in tudi skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP vrednotilo tako izpovedbo tožnika kot tudi izpoved priče A. A.7 Tožnik ni nikoli zatrjeval, da bi padel na stopnicah, niti to ne izhaja iz njegove izpovedi, zato ne gre za v pritožbi zatrjevano neskladje med navedbami in njegovo izpovedbo. Dokazni postopek je potrdil navedbe tožnika o kraju in mestu padca,8 vključno z možnim načinom poškodovanja, potrjenem po izvedencu medicinske stroke.9 Potrdil je tudi navedbe o obstoju mokrega madeža na izhodu stanovanjskega bloka in o vzroku slednjega za padec,10 izkazanem nenazadnje tudi po izvedencu gradbene stroke; zaradi slednjega predstavlja pritožbena navedba, da je vzrok padca v tožnikovi nepazljivosti, lasten zaključek pritožnice, ki nima opore v dokaznem postopku. Pritožnica prepričljivo obrazložene dokazne ocene tudi ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da očividcev dogodka in prijave nezgode takoj po dogodku ni bilo (zakasnelo obvestilo njenega zavarovanca šele februarja 2018), medtem ko trditev (povezana z izpovedbo tožnika), da bi se tudi v primeru vlažnosti tal ta zaradi ogrevanega prostora zanesljivo posušila, predstavlja njeno lastno predvidevanje. Prvotoženka v postopku prve stopnje ni problematizirala obsega zatrjevanega mokrega madeža, zaradi česar sodišču, ki je presojo izvedlo na podlagi trditvene podlage pravdnih strank, teh okoliščin ni bilo potrebno ugotavljati. Tožnik glede na prepričljiv zaključek sodišča tudi ni padel na stopnišču, temveč pri izhodu iz bloka, zato pritožba ne pojasni svojega stališča, da mu, ker pri hoji po stopnišču ni opazil mokrote, ni moč pritrditi v navedbah, da so bila tla na mestu padca mokra in spolzka ter da posledično predstavljajo vzrok za njegov padec. Dokazni postopek je potrdil navedbe tožnika glede (ugotovljenih) okoliščin zatrjevanega škodnega dogodka in obenem s tem ovrgel nasprotne trditve prvotožene stranke, zaradi česar ni utemeljena navedba, da je prvostopno sodišče ocenilo le tisti del tožnikove izpovedbe, ki ustreza obrazložitvi o dokazani utrpeli škodi (in protipravnem ravnanju zavarovanca prvotožene stranke11). Upoštevaje člene 131, 171 in 185 OZ, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča, da tožniku ni moč pripisati soprispevka k nastanku škodnega dogodka.12 Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi prvostopnega sodišča o nekonkretiziranih navedbah prvotoženke, s katerimi se je ta skušala razbremeniti svoje odgovornosti. Nanje je tožnik podal nasprotne navedbe, ki jih je izkazal; prvotoženka je tako tista, ki ni zmogla lastnega trditvenega in dokaznega bremena, katerega nosi odgovorna oseba (oz. za svojega zavarovanca prvotoženka). Pritožbene navedbe o potrebnem znižanju sicer po višini ustrezne odškodnine zaradi tožnikove pravice do le sorazmerno zmanjšane odškodnine na račun njegovega soprispevka v višini 50% so tako neutemeljene.

9. Drugi sklop pritožbenega nestrinjanja se nanaša na dejanski zaključek, da je tožnik padel zaradi nepravilnega ravnanja oz. dolžnostnih opustitev zavarovanca prvotoženke - upravnika. Ob ugotovitvi, temelječi na izvedenskem mnenju izvedenca gradbene stroke, da so bila tla na mestu tožnikovega padca, kadar so bila mokra, zelo drseča in nevarna, in o primerni namestitvi protizdrsne podlage predvsem na obravnavanem mestu, kamor se vstopa neposredno z zunanje površine in se vanj vnaša voda, se je sodišče prve stopnje pri presoji dolžnostnega ravnanja zavarovanca prvotoženke pravilno oprlo na določbo člena 51 SZ-1.13 Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso,14 je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal, kot to vse izhaja iz točke 22 obrazložitve izpodbijane sodbe. Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče,15 ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.16 Izpodbijana sodba dolžnostnega ravnanja zavarovanca prvotoženke tudi ne utemeljuje s potrebnim nadzorom nad mokroto (in še manj z nenehnim nadzorom), niti s potrebnim nameščanjem protizdrsnih trakov po celotnem prostoru - gre za lasten pritožničin zaključek. Opustitev slednjega je ugotovljena zaradi opustitve rednih pregledov tal, ki niso bila varna za hojo v mokrem stanju, kar bi upravnik kot dober strokovnjak lahko in moral zaznati, in kar bi lahko odpravil s položitvijo protizdrsnih preprog ali namestitvijo opozoril, pri čemer sodba pravilno obrazloži, da takšna zahteva ni pretirana. V pritožbi zatrjevane neživljenjskosti in pretiranosti preverjanja stopnišča pritožnica ne obrazloži, pri čemer se ponovno sklicuje na stopnišče, kjer pa tožnik ni padel. 10. Nadaljnji pritožbeni očitki so povezani z očitki zavarovancu prvotoženke v zvezi s s čiščenjem skupnih prostorov na podlagi sklenjene Pogodbe št. 33-2012, ki jih je tožnik podal tekom postopka na prvi stopnji. Glede teh je že prvostopno sodišče ugotovilo, da na dan škodnega dogodka drugotoženka ni opravljala čiščenja, in tudi prvotoženki, kot to izhaja iz točke 22 obrazložitve izpodbijane sodbe, ni očitalo nobenih opustitev v zvezi njenimi nalogami vzdrževanja, ki bi se nanašale na čiščenje in nadzor slednjega. Zato pritožnica ne more uspeti z navedbami, da zakonske določbe SZ-1 ne morejo predstavljati pravne podlage za dolžnostno ravnanje upravnika (navajala je namreč, da obveznost čiščenja, vendar za čistilni servis - drugotoženko, izhaja iz sklenjene pogodbe št. 33-2012, medtem ko upravniku ni moč naložiti še kakšnega dodatnega čiščenja oz. preverjanja površin ter mu očitati opuščeni nadzor nad čistilnim servisom). Izpodbijana sodba tudi ne zaključuje, da bi upravnik kršil pogodbo o čiščenju, zato je pritožbena graja, da zavarovanec prvotoženke ni bil seznanjen z mokrim madežem in ni mogel ukrepati, pravno nepomembna.

11. Grajani zaključek sodišča, da bi protizdrsni trakovi na mestu padca lahko preprečili škodni dogodek, temelji na izvedenskem mnenju, katerega pravilnosti po njegovi pridobitvi prvotoženka ni oporekala, sodišče pa mu je sledilo, zato pritožnica ne more uspeti z zatrjevano nepravilnostjo takšnega zaključka. Glede zaključka, da bi upravnik s postavitvijo opozorilne table lahko preprečil škodni dogodek, pritožnica zatrjuje neživljenjskost takšne zahteve, s čimer smiselno nasprotuje zaključku, da bi se lahko na takšen način preprečilo škodni dogodek. Pritožbeno sodišče odgovarja, da tudi če bi se ta pritožbena navedba izkazala za utemeljeno, slednje ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, katere bistvo je v tem, da je zavarovanec prvotoženke opustil dolžno skrbnost v zvezi z zagotavljanjem za hojo varnih tal tudi v mokrem stanju.

12. Z navedbami, da tožnik ni navajal, da je stopnišče kot takšno neustrezno in da ploščice niso ustrezne in so nevarne, temveč le, da ni bilo ustrezno očiščeno, da ni bilo nadzora nad čiščenjem in da bi morali biti na stopnišču nameščeni protizdrsni trakovi, ki bi preprečevali zdrse, s čimer je sodišče prve stopnje po pritožbenih trditvah prekoračilo tožbene navedbe, pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (kršitev pravice do izjave), vendar neutemeljeno. Pritožba namreč spregleda, da je tožnik takoj po pridobitvi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, v svoji tretji pripravljalni vlogi z dne 17. 3. 2021, sklicujoč se na mnenje izvedenca, ob že predhodnih navedbah, podanih v tožbi (da bi ob dolžnem nadzoru lahko ugotovil, da sporna tla niso bila varna za uporabo, kar je sicer navezoval na očitka neustreznega čiščenja in mokrote), podal navedbe, da je sporna talna površina v primeru mokrote zelo drseča in nevarna in je v smislu drsnosti neustrezna ter bi (tudi) prvotoženka nanjo morala namestiti protizdrsno podlago, ki bi preprečila škodni dogodek. Prvotoženka na navedbe iz citirane vloge ni vsebinsko odgovorila, prav tako ni uveljavlja prekluzije; slednje ne uveljavlja niti v pritožbi. Zato očitek, da bi sodišče odločalo izven trditvene podlage tožnika, ni utemeljen.

13. Ob obrazloženem se tako pritožbene navedbe pokažejo za neutemeljene. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožba postopkovnih kršitev ne očita, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, kot to izhaja iz izreka (člen 353 ZPP).

14. Zaradi neuspeha s pritožbo mora prvotožena stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP svoje pritožbene stroške nositi sama, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene potrebne pravdne stroške vloženega odgovora na pritožbo zoper sodbo;17 ta je bil vsebinski in zato predstavlja potreben pravdni strošek. Ti predstavljajo, upoštevaje prvi odstavek 163. člena ZPP, in določbe Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/2015 s spremembami; OT): za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22 tč. 1 v zvezi s tar. št. 19/2 veljavne Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife) 500 namesto 625 priglašenih odvetniških točk, upoštevaje vrednost izpodbijanega dela v pritožbenem postopku, 20 točk za obvestilo tožniku o prejeti pritožbi (tar. št. 43 tč. 4), materialne stroške v višini 10,4 točke (čl. 11), ne pa tudi 20 priglašenih točk za obvestilo tožniku o vložitvi odgovora na pritožbo, ki ni potreben strošek, niti 20 točk za poročilo tožniku o odločitvi drugostopnega sodišča, ki je zajeto v že po prvostopnem sodišču priznani postavki končnega poročila. Skupno gredo tožeči stranki stroški v višini 530,4 odvetniških točk, oz. upoštevaje vrednost točke (0,60 EUR), 318,24 EUR. Znesek je pritožbeno sodišče zvišalo za 22% DDV (čl. 12), kar skupno znaša 388,25 EUR; znesek je prvotožena stranka tožeči dolžna povrniti na način in v rokih, kot izhaja iz izreka.18 1 Upoštevaje datum vročitve sodbe dne 3. 4. 2023 (povratnica) in datum oddaje pritožbe priporočeno na pošto (3. 5. 2023), kot ta izhaja iz dohodnega žiga prvostopnega sodišča (l. št. 214), in ki je identičen kot datum na kuverti priporočeno oddane pošiljke, kot na navedbe v odgovoru na pritožbo odgovarja pritožbeno sodišče. 2 Pritožbeno sodišče jo povzema v bistvenem, v nadaljevanju obrazložitve pa je odgovorjeno na konkretne pravno relevantne pritožbene očitke. 3 Določba 350. člena ZPP. 4 Primerjaj točke 1 do 8. 5 Primerjaj točko 9 obrazložitve izpodbijane sodbe. 6 V zvezi z določbami, ki niso izrecno navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe, čeprav jih je uporabilo, je prvostopno sodišče obravnavalo vsa pravno pomembna dejstva, ki jih zahteva njihova uporaba. 7 Ki sicer res ni bil očividec dogodka, je pa tožnika, kot izhaja iz obrazložitve pod točko 18 izpodbijane sodbe, odpeljal v zdravstveni dom, in je imel določeno vedenje o kraju škodnega dogodka – o mokroti (glej točko 18 obrazložitve izpodbijane sodbe). 8 Glej točko 18 obrazložitve izpodbijane sodbe, pri čemer dejstvo, da ugotovljeno mesto padca predstavlja skupni del večstanovanjske stavbe, pritožbeno ni sporno. 9 Glej točko 17 obrazložitve izpodbijane sodbe. 10 Glej točki 18 in 20 obrazložitve izpodbijane sodbe. 11 O tem v nadaljevanju obrazložitve. 12 Podrobneje o tem v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe. 13 Ta upravniku nalaga tekočo skrb za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih večstanovanjske stavbe. 14 Glej opombo št. 2 obrazložitve izpodbijane sodbe; podobno tudi VSC Cp 258/2020 z dne 8. 10. 2020. 15 In iz istega razloga ni podlage za pritožbeno zatrjevano soodgovornost tožnika kot enega od etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, v kateri se je poškodoval tožnik. 16 Obrazloženo v točki 22 obrazložitvi izpodbijane sodbe; pritožnica, ki sicer povzema svoj predlog, odločitve o neizvedbi dokaza izrecno ne graja; tudi če je njeno navedbo jemati kot smiselno uveljavljanje procesne kršitve po členu 339/2 točka 8 ZPP, pa ta ni podana – zavrnitev pravno nepomembnega dokaza je prvostopno sodišče obrazložilo. 17 Člen 155 ZPP. 18 Primerjaj Načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, 13. 12. 2006.