Jedro

Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti delne zamudne sodbe in sklepa z dne 9.2.2010. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti v postopku, ko predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti delne zamudne sodbe in sklepa (1) in priloženih dokazov ni vročilo tožniku. Tožnik se zato ni mogel opredeliti do navedb iz predloga. Prvo sodišče ni ugotovilo in navedlo datuma sklenitve najemne pogodbe in kdaj je bila pogodba registrirana pri upravni enoti. Sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj šteje, da se je drugi toženec seznanil s postopkom šele 15.12.2010. Čas seznanitve je bistven zaradi ugotavljanja pravočasnosti predloga. Toženec ni javil pošti preusmeritve pošte na nov naslov, pri upravni enoti ni spremenil stalnega prebivališča, niti ni prijavil začasnega prebivališča, kar vse kaže, da je drugi toženec ves čas postopka dejansko prebival na naslovu stalnega prebivališča in se sedaj želi s predlogom izogniti posledicam zamudne sodbe.

V odgovoru na pritožbo je drugotoženec nasprotoval pritožbenim navedbam in predlagal, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Toženec je v predlogu navajal, da mu sodišče prve stopnje ni pravilno vročilo zamudne sodbe, zato pritožbeni rok še ni začel teči in zato zamudna sodba ni pravnomočna, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno izdalo klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. Iz navedenih razlogov je predlagal, da se klavzula o pravnomočnosti zamudne sodbe in sklepa razveljavi na podlagi tretjega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Toženec je zatrjeval, da mu je sodišče vročilo sodbo na registrirano stalno bivališče na naslovu R., kjer pa ni prebival, saj je prebival na naslovu J..

Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam drugotoženca in predlogu ugodilo, ne da bi tožniku dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz predloga. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem tožniku kršilo pravico do kontradiktornega postopka oziroma pravico do izjavljanja. Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno; da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjavljanja pa je t.i. pravica do informacije. Stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če prej ne izve za procesna dejanja oziroma dejanja nasprotne stranke, glede katerih se ima pravico izjaviti.

Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika ni seznanilo s predlogom drugotoženca, zato je kršilo načelo kontradiktornosti postopka (prvi odstavek 5. člena Zakona o pravdnem postopku (2)), saj tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Iz navedenih razlogov je prvo sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje naj pred odločanjem o predlogu izvede kontradiktorni postopek, v katerem bo treba ugotoviti, na katerem naslovu je drugotoženec dejansko prebival v času vročanja sodbe. V kolikor bo prvo sodišče predlogu ugodilo, bo vzpostavljeno stanje po izdaji sodbe, kar pomeni, da bo treba sodbo vročiti pooblaščencu drugotoženca in od dneva vročitve bo tudi tekel za drugotoženca pritožbeni rok za pritožbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) V nadaljevanju predlog.

(2) V nadaljevanju ZPP.