Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini 259.544 SIT (sedaj 1.083,06 EUR) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti stroške pravdnega postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zvišalo na 400.000 SIT (sedaj 1.669,17 EUR), odškodnino za strah na 150.000,00 SIT (sedaj 625,94 EUR), odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa na 500.000 SIT (sedaj 2.086,46 EUR). Ustrezno je spremenilo tudi odločitev o zamudnih obrestih in o stroških postopka. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka vložil revizijo proti tistemu delu drugostopenjske sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za nadaljnjih 2.550.000 SIT (sedaj 10.640,96 EUR) z obrestmi. V reviziji povzema ugotovljena dejstva in zatrjuje, da jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo v zadostni meri. Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti bi morala biti določena v višini, kot jo je zahteval v postopku na prvi stopnji. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni, tako da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 10.669,42 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki. Toženka na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka tožnik ni obrazložil, očitek zmotne uporabe materialnega prava pa ni utemeljen.

V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 179. členu in v 182. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 – odl. US in 40/07). Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

Tožnik je utrpel zatrganino desne notranje stegenske mišice ter zvin desnega kolka z odkruškom zgornjega dela sklepne ponvice in s posledično omejeno gibljivostjo desnega kolčnega sklepa. Sodišče je pri odmeri odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem v višini 400.000 SIT ustrezno upoštevalo, da je tožnika ob poškodovanju močno zabolelo, da je dva tedna trpel hude telesne bolečine, 10 dni srednje hude in en mesec bolečine manjše intenzivnosti, da je zaradi tega jemal sredstva proti bolečinam in da bo tudi v bodoče občasno čutil bolečine v dimljah. Pri določitvi odškodnine za prestani strah v višini 150.000 SIT je sodišče ustrezno upoštevalo intenziven primaren strah med padanjem oziroma drsenjem po strmem terenu in manj intenziven sekundarni strah v obdobju enega meseca in 24 dni, ko je trpel telesne bolečine. Sodišče je v znesku 500.000 SIT ustrezno ovrednotilo tudi obseg duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jih tožnik trpi in jih bo glede na svojo starost trpel zaradi zmanjšanih zmožnosti za športne aktivnosti v službi ter v prostem času in za domača opravila. Skupna prisojena odškodnina, ki je v času izdaje prvostopenjske sodbe predstavljala 5,6 povprečnih neto plač, je primerljiva z odškodninami v podobnih primerih. Te se gibljejo med štiri in sedmimi povprečnimi neto plačami.

Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - preč. bes. - v nadaljevanju ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).