Jedro

Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je po svojih značilnostih podoben tožbi, zato se ga mora vročiti osebno stranki.

Glede na zakonska določila ni pomembno, ali je dolžnik sam podpisal vročilnico ali ne. Če pisanja, ki je bilo pravilno vročeno, ni prebral, pa to na njegov položaj ne vpliva. Pomembno je, da se ima stranka postopka možnost seznaniti s sodnim pisanjem in te možnosti, ki jo je imel, dolžnik pač ni izkoristil. Upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano, zakon ne preprečuje, da bi do poplačila prišel v postopku osebnega stečaja. Zakon mu daje na razpolago poplačilo tako v izvršbi kot tudi v stečajnem postopku. Ob tem je upnik z izvršbo že poskusil in z njo prišel le do delnega poplačila, čeprav izvršilni postopek teče že od leta 2013. Ker njegova terjatev še ni bila v celoti plačana, mu dolžnik nepravilno očita, da nima podanega niti ekonomskega interesa v tem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, (2.) za upraviteljico je imenovalo T. P. in (3.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da upnikovega predloga ni prejel v izjavo. Stečajni razlog ni podan, prav tako upnik nima urejenih evidenc o poplačilu obveznosti. Njegova terjatev je tudi prvovrstno zavarovana, zato za postopek osebnega stečaja nima ekonomskega interesa.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, priglasil pa je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na pritožbene navedbe o nevročitvi upnikovega predloga je sodišče prve stopnje izvedlo postopek, v katerem je pridobilo podatke pošte, prav tako pa je zaslišalo tudi dolžnika in poštarja S. D., ki je pisanje vročal. Iz zapisnika o naroku je razvidno, da je sodnik sodišča prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku zaključil, da je pisanje s predlogom upnika in pozivom na izjavo prejel nekdo od družinskih članov dolžnika, kar je vključil tudi v poročilo oziroma pojasnilo z dne 20.7.2020 (PD 47). S svojim zaključkom je na koncu naroka seznanil tudi vse navzoče, dolžnik pa je le izjavil, da s temi ugotovitvami se soglaša. 6. Višje sodišče se zaključku sodišča prve stopnje pridružuje. Poštar je pisanje vročal na naslovu dolžnika, katerega tudi dobro pozna, na tem naslovu pa dejansko živijo le družinski člani dolžnika, kar je razvidno tudi iz izpovedi dolžnika.

7. Vročanje v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP ni urejeno, zato se za ta vprašanja uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku – ZPP o vročanju (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP se (med drugim) tožba vroča osebno stranki. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je po svojih značilnostih podoben tožbi, zato se ga mora vročiti osebno stranki. Iz tretjega odstavka 142. člena v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP (katerih pravila se uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP) izhaja, da se osebna vročitev opravi tako, da se ga izroči naslovniku; če pa se ga ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če torej poštar dolžnika ni našel na njegovem naslovu, je povsem pravilno pisanje izročil njegovi ženi; pri tem iz izpovedi poštarja izhaja, da je pisanje lahko vročil tudi njegovi ženi. Na drugi strani se je dolžnik pri zaslišanju ves čas sprenevedal in spreminjal svoje izjave; za podpis na vročilnici za sklep o začetku postopka osebnega stečaja je na zaslišanju najprej trdil, da podpis na njej ni njegov podpis, nato pa je izpovedal nasprotno, ko je sodnik želel razčistiti nejasnosti, kako je sploh lahko poiskal odvetnika in ga pooblastil, če naj ne bi prejel niti sklepa o začetku postopka. Prav tako se je zapletal tudi glede pooblastitve odvetnika.

8. Predlog za začetek postopka skupaj s pozivom na izjavo je bil tako pravilno vročen dolžniku. Glede na zakonska določila namreč ni pomembno, ali je dolžnik sam podpisal vročilnico ali ne. Če pisanja, ki je bilo pravilno vročeno, ni prebral, pa to na njegov položaj ne vpliva. Pomembno je, da se ima stranka postopka možnost seznaniti s sodnim pisanjem in te možnosti, ki jo je imel, dolžnik pač ni izkoristil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno začelo postopek osebnega stečaja, saj se o upnikovem predlogu ni izjavil (235. in 239. člen ZFPPIPP).

9. Ob tem pa višje sodišče tudi ugotavlja, da so dolžnikove navedbe glede obstoja terjatve in insolventnosti tudi tako pavšalne, da z njimi ne bi mogel uspeti, tudi če bi se o upnikovem predlogu izjavil in ugovor pravočasno vložil. Dolžnik namreč le zatrjuje, da pri njem ni podan stečajni razlog, saj ima nepremično premoženje velike vrednosti in ima prihodke. Kakšno je to premoženje, katere nepremičnine obsega in kakšni so njegovi prihodki, dolžnik v ničemer ne navede, zato njegovih navedb niti ni mogoče preveriti; prav tako v zvezi s tem tudi ni predlagal nobenih dokazov. Tudi glede višine upnikove terjatve so njegove navedbe prav tako pavšalne. Navaja, da naj bi se upnik poplačal iz naslova kupnine, dosežene v nepremičninski izvršbi, kot iz prejemkov V. in A. G. Pri tem pa ničesar ne pojasni o tem, kdaj in koliko naj bi bilo upniku plačano, ničesar ne pojasni niti o nepremičninski izvršbi (ni jasno niti, zoper koga je tekla in kakšne kupnine so bile dosežene za nepremičnine. Na drugi strani pa je upnik že v predlogu navedel, da v izvršilnih postopkih do celotnega poplačila ni uspel priti, neuspešna je bila tudi izvršba na dolžnikove prejemke, pri čemer je bila izvršba na njegov račun neuspešna, ker v enem letu nanj ni prejel nobenih sredstev. Iz upnikovih navedb in prilog je tudi jasno razvidno, koliko je bilo plačano na račun njegove terjatve, dolžnik pa je tako imel tudi možnost, da bi sam opredelil, kaj naj bi bilo poleg tega, kar upnik priznava, tudi še plačano. Nenazadnje pa iz pritožbe tako ali tako izhaja, da je upnikova terjatev le delno plačana (predzadnji odstavek pritožbe).

10. Upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano, zakon ne preprečuje, da bi do poplačila prišel v postopku osebnega stečaja. Zakon mu daje na razpolago poplačilo tako v izvršbi kot tudi v stečajnem postopku. Ob tem je upnik z izvršbo že poskusil in z njo prišel le do delnega poplačila, čeprav izvršilni postopek teče že od leta 2013. Ker njegova terjatev še ni bila v celoti plačana, mu dolžnik nepravilno očita, da nima podanega niti ekonomskega interesa v tem postopku.

11. Dolžniku je bil tako upnikov predlog skupaj s pozivom z dne 17.2.2020 pravilno vročen; če pa pisanja ni prebral, pa to na postopek ne more vplivati. To možnost je imel, skupaj z možnostjo izjave o upnikovem predlogu, a je ni izkoristil. Izpodbijani sklep je tako pravilen in ni obremenjen z zatrjevanimi kršitvami. Ob tem pa so tudi dolžnikove navedbe glede insolventnosti in upnikove terjatve, podane sicer šele v pritožbi, tako pavšalne, da odločitve sodišča prve stopnje z njimi v ničemer niti ne bi mogel spremeniti.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Na podlagi 129. člena ZFPPIPP mora upnik sam nositi svoje stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.