Jedro

Po 2. odstavku 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi, kot tudi za razpolaganja za primer smrti. Prosto razpolaganje s solastninskim deležem na posamezni solastni stvari zajema lahko tudi obremenitev svojega ali obogatitev drugega solastninskega deleža, glede katerega pa tisti, ki je vlagal ali ki je prikrajšan, ne zahteva povečanja solastninskega deleža. Tudi če tožnica trdi, da je vlagala v nepremičnino kot celoto, to še ne pomeni, da mora tožiti vse solastnike. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja izvršena po dogovoru z obema solastnikoma, bi tožnica smela zahtevati izločitev le od enega solastnika, torej manj. Seveda pa to pomeni, da se zahtevek nanaša le na tisti obseg vlaganj, ki je sorazmeren višini solastninskega deleža tistega solastnika, od katerega zahteva svoj delež.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ugotovilo je, da sodi del zapuščine po pok. A. E. v skupno premoženje njega in tožeče stranke. Odločilo je, da znaša delež tožnice na skupnem premoženju 1/2 in v tem obsegu solastninski delež tožnice do 1/2 zapuščine (oz. 1/4 celotne nepremičnine) izločilo iz zapuščine. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno, ugodilo pa je pritožbi tožene stranke. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožene stranke zavrnilo v celoti.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je tožila pravo stranko, saj je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica do 1/2 tudi druga tožena stranka. Ne glede na to pa tožnica še trdi, da z zahtevkom na ugotovitev deleža pri skupnem premoženju in s tem izločitvijo tega deleža iz zapuščine ne posega v delež druge solastnice. Zahteva le ugotovitev deleža na zapuščini, torej na solastninskem deležu pok. A. E. do 1/2. Gre za izločitveno tožbo po 212. členu Zakona o dedovanju, na katero je bila napotena s sklepom zapuščinskega sodišča. Tožnica zahteva izločitev celotne pokojnikove polovice oz. celotne zapuščine zaradi obsežnih prispevkov in zapustnikove obljube, da bo svojo polovico v celoti prepisal nanjo. Zaradi tega tožeča stranka predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi, podrejeno pa ju razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka predlaga zavrnitev revizije kot neutemeljene.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da trditve tožeče stranke o zemljiškoknjižnem stanju glede sporne nepremičnine ni upoštevalo, ker so v nasprotju z ugotovitvami na prvi in drugi stopnji in trditvami same tožeče stranke (3. odstavek 385. člena ZPP). Izhajati je torej moralo iz dejstva, da sta v zemljiški knjigi pri nepremičnini vl. št. ., k.o..., vpisana A. E. (zapustnik) in N. K. (ki ni dedinja), vsak do 1/2. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na pravni presoji, da lahko tožnica vloži tožbeni zahtevek, ki temelji na pridobitvi solastninske pravice z vlaganji v času zakonske zveze s pok. A. E., le zoper dediča (prvo in drugo toženo stranko) in preostalo solastnico skupaj, ker da so ti nujni sosporniki. Ker je tožnica tožbo vložila le zoper oba sodediča, je ugodilo pritožbi tožene stranke in zahtevek zavrnilo tudi v tistem delu, v katerem mu je sodišče prve stopnje ugodilo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je takšno materialnopravno izhodišče zmotno.

Po 2. odstavku 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi, kot tudi za razpolaganja za primer smrti. Prosto razpolaganje s solastninskim deležem na posamezni solastni stvari zajema lahko tudi obremenitev svojega ali obogatitev drugega solastninskega deleža, glede katerega pa tisti, ki je vlagal ali ki je prikrajšan, ne zahteva povečanja solastninskega deleža. Zapuščino po pokojnem A. E. tvori le 1/2 nepremičnine, vl.št..., k.o. .. V zapuščinskem postopku je zapuščinsko sodišče smelo razpravljati le o tem delu nepremičnine in je tudi pravilno ravnalo, ko je v nastalem sporu med sodediči napotilo na pravdo sodedinjo, za katero je štelo, da je njena pravica do izločitve iz zapuščine manj verjetna.

Sodišče druge stopnje sicer pravilno ugotavlja, da se trditve tožeče stranke nanašajo na vlaganja v celotno stavbo in ne le v solastninski delež na tej nepremičnini. Toda tožnica je kljub zatrjevanim vlaganjem v celotno stavbo zahtevala solastninski delež le od dedičev svojega pokojnega moža. Sodišče druge stopnje nadalje tudi pravilno ugotavlja, da gre za vlaganja v nerazdeljeno stvar, ne pa v delež. Vendar po mnenju revizijskega sodišča navedeni dejstvi še ne zadoščata za presojo, da bi morala tožnica tožiti dediča po pokojnem zapustniku in solastnico do preostale 1/2 kot nujne sospornike. Tudi če tožnica trdi, da je vlagala v nepremičnino kot celoto, to še ne pomeni, da mora tožiti vse solastnike. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja izvršena po dogovoru z obema solastnikoma, bi tožnica smela zahtevati izločitev le od enega solastnika, torej manj. Seveda pa to pomeni, da se zahtevek nanaša le na tisti obseg vlaganj, ki je sorazmeren višini solastninskega deleža tistega solastnika, od katerega zahteva svoj delež.

Zakaj tožnica ni tožila tudi solastnice, ki ni dedinja, je njena stvar. Zatrjevanje tožnice, da je vlagala v celotno stavbo, tožbeni zahtevek (predlog) pa zajema le izločitev iz zapuščine, lahko pomeni le, da od sodedičev neutemeljeno zahteva upoštevanje vseh vlaganj v celotno nepremičnino. Pri takšnem zahtevku lahko uspešno uveljavlja le tisti del vlaganj, ki je v sorazmerju med celotno stavbo in zapuščino (torej 1/2). Trditve tožeče stranke, ki presegajo tisto, kar v tožbenem predlogu zahteva, so sicer lahko podlaga za morebitno odločanje o utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtevka, ne pomenijo pa te njene trditve, da zahteva povečanje svojega deleža na račun celotne nepremičnine in s tem poseg v solastninsko pravico osebe, ki ni dedič v zapuščinskem postopku po pok. A. E. Le takšen poseg pa bi bil lahko podlaga za nujno sosporništvo.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 51. in 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.), vendar pa se do navedenega vprašanja ni opredelilo. Enako velja tudi za sodišče druge stopnje, ki se je ukvarjalo le z vprašanjem pasivne legitimacije. Ker pa je to sodišče spremenilo prvostopno sodbo, revizijsko sodišče ni smelo razveljaviti obeh sodb. Sodišče druge stopnje namreč zaradi drugačnega materialnopravnega izhodišča ni presodilo vseh ostalih pravnoodločilnih ugovorov v pritožbah pravdnih strank (posebej ali sploh gre za vlaganja, ki so lahko podlaga za originarno pridobitev (so)lastninske pravice in kaj lahko pomeni obljuba zakonca, da bo svoj delež prepisal nanj).

Revizijsko sodišče je zaradi navedenega moralo sodbo sodišča druge stopnje na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrača temu sodišču v dopolnitev postopka in nato ponovno odločanje. Šele na podlagi vseh trditev v obeh pritožbah bo potem lahko ugotovilo, katera od pritožb je utemeljena in katera ne.

Revizijsko sodišče k razlogom sodišča druge stopnje še dodaja, da s tem N. K. kot solastnici ne odreka interesa za udeležbo v tej pravdi. Vendar pa bi bilo mogoče ta interes uveljaviti v okviru stranske intervencije. Problem njenega morebitnega soglasja za vlaganja ni predmet te pravde, ker ostaja njen solastninski delež nespremenjen.

Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.