Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga taksno oprostitev, torej tožeče stranke, ne pa njenih otrok.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Predlogu tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse v znesku 6.195,00 EUR se ugodi tako, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso v desetih mesečnih obrokih po 619,50 EUR mesečno do vsakega 5. delovnega dne v mesecu.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.
Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 36,60 EUR.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za tožbo ter za obročno plačilo zavrnilo.
Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za delno oprostitev plačila sodnih taks ugodi, podrejeno pa plačilo sodne takse razdeli na 15 mesečnih obrokov.
Pritožba je deloma utemeljena, deloma pa ni utemeljena.
O utemeljenem delu pritožbe Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga oprostitev, torej tožeče, ne pa njenih otrok.(1) Po oceni sodišča druge stopnje bi bila ne glede na premoženjsko stanje tožeče stranke, kot ga je v 4. točki razlogov navedlo sodišče prve stopnje, s takojšnjim plačilom sodne takse v navedeni višini 6.195,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani. Ne glede na njeno relativno ugodno premoženjsko stanje, saj prejema plačo v bruto znesku 1.950,00 EUR, je lastnica osebnega vozila znake BMW letnik 2007 in lastnica oziroma solastnica poslovnih prostorov, opreme in delovnih strojev v vrednosti 101.411,00 EUR, je treba upoštevati, da bi lahko tožeča stranka dejansko takoj plačala celoten znesek sodne takse le iz mesečne neto plače. Glede na znesek bruto plače 1.950,00 EUR (neto 1.311,00 EUR) bi takojšnje plačilo visoke sodne takse, ki presega njeno enomesečno plačo, lahko občutno poseglo v njeno premoženjsko stanje.
Sodišče druge stopnje je zato ocenilo, da bo tožeča stranka, glede na svoje premoženjsko stanje, zmogla plačati sodno takso v desetih in ne predlaganih petnajstih mesečnih obrokih, kar pomeni, 619,50 EUR mesečno. Če ji za to ne bo zadoščala plača, bo lahko prodala del svojega premoženja in od kupnine plačala sodno takso, določeno v obrokih.
Sodišče je določilo tudi datum zapadlosti mesečnega obroka, to je vsak 5. delovni dan v tekočem mesecu.
Sodišče druge stopnje je zato delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijani sklep delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).
O neutemeljenem delu pritožbe Sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim trditvam, da so podani pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse. Slednje izhaja iz podatkov o premoženjskem stanju tožeče stranke (4. točka razlogov), ki ga je sodišče druge stopnje že povzelo tudi v tej obrazložitvi. Premoženjsko stanje tožeče stranke namreč ni tako, da bi bila dana podlaga za oprostitev plačila sodne takse za postopek po drugem, tretjem in četrtem odstavku 11. člena ZST -1. Sodišče druge stopnje je zato v preostalem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela. Zato ji je sodišče druge stopnje priznalo pritožbene stroške za nagrado za postopek s pravnim sredstvom po tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v znesku 50,00 EUR, izdatke za plačilo poštnih storitev po tar. št. 6002 v znesku 10,00 EUR in 22 % DDV na odvetniške storitve v znesku 13,02 EUR, skupaj 73,20 EUR. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela deloma, je skupni znesek priznanih stroškov sodišče druge stopnje razpolovilo. Zato je priznalo tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 36,60 EUR.
Op. št. (1): VSL sklep II Cp 308/2004.