13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Ž. na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 661/2001 z dne 29. 8. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1598/2000 z dne 19. 4. 2001 in z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 801/99 z dne 29. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku Republike Slovenije in razvezalo prodajno pogodbo, ki jo je ustavna pritožnica sklenila za nakup stanovanja v Celju.

Pritožba in revizija ustavne pritožnice sta bili zavrnjeni.

Pritožnica navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo z zamudno sodbo ugoditi tožbenemu zahtevku in razvezati prodajne pogodbe, ker ni hkrati odločilo o koristih, ki jih je tožeča stranka prejela iz te prodajne pogodbe. Pri tem se sklicuje na določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR), ki urejajo posledice razveze dvostranske pogodbe. Pritožnica zatrjuje kršitev načel, da je Slovenija pravna država (2. člen Ustave), in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Kršitev načel iz 2. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da bi sodišča morala spoštovati veljavne predpise, kršitev pravice iz 22. člena Ustave pa z navedbo, da so sodišča ignorirala pravico ustavne pritožnice, ki izhaja iz ZOR.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar te kršitve ne izkaže. Očitek pritožnice, da v sodnem postopku ni bila deležna enakega varstva pravic kot tožeča stranka, izhaja iz njenega razumevanja posledic razveze prodajne pogodbe. Zgolj s tem, da ustavna pritožnica drugače kot sodišče razume materialnopravne in procesne posledice razveze pogodbe, ni mogoče utemeljevati zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic v zvezi z izdano zamudno sodbo. Tako Višje kot Vrhovno sodišče sta pritožnici argumentirano pojasnili, zakaj razveza pogodbe ne more imeti takih materialnopravnih in procesnih posledic, kot jih je pritožnica zatrjevala in kot jih sicer ponavlja tudi v ustavni pritožbi. V čem naj bi bila ta stališča sodišč z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic ustavno sporna, pa pritožnica ne pove.

Na kršitev načel pravne države po 2. členu Ustave se v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi vsebovala kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje ustavna pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger