Jedro

Tožena stranka je pravna oseba in zato po materialnem pravu ne more biti v celoti oproščena plačila sodne takse. Tudi če je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, je to po materialnem pravu ne odvezuje dolžnosti plačati vsaj dela sodne takse, torej ne more biti oproščena plačila sodne takse v celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 12. 2. 2015 za oprostitev plačila polovice sodne takse [...]. Ugotovilo je, da je tožena stranka po prejemu plačilnega naloga z dne 13. 1. 2015 za plačilo polovice sodne takse [...] v znesku 17,25 EUR vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse. Iz Izjave o premoženjskem stanju je razvidno, da je tako aktiva kot pasiva tožene stranke po podatkih iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila znašala 26,720.218,00 EUR, iz izkaza poslovnega izida pa izhaja -19,833.548,00 EUR čistega poslovnega izida in bilančna izguba 22,772.069,00 EUR ter da je v zadnjih treh mesecih tožena stranka imela prilive na transakcijske račune, ki jih ima blokirane. Preverilo je podatke na spletnem portalu Ajpes in ugotovilo, da ima tožena stranka na dan odločanja odprte tri transakcijske račune, ki niso blokirani, ter pri bankah opravilo poizvedbe o stanju na računih. Tožena stranka je pri banka 1 d. d. imela v obdobju od 31. 12. 2014 do 31. 3. 2015 prilive v višini 37.315,66 EUR, stanje na dan 10. 3. 2015 pa je znašalo 2.076,13 EUR. Pri banka 2 d. d. je tožena stranka imela od januarja do konca marca 2015 prilive v višini 898,22 EUR ter stanje 4,32 EUR. Pri banka 3 d. d. pa je tožena stranka imela na dan 1. 4. 2015 stanje 6.266,71 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje povsem zanemarilo podatke o njenih kratkoročnih in dolgoročnih obveznostih ter samo dejstvo, da je v postopku prisilne poravnave. To je tudi razlog, da ima, kljub številnim obveznostim do svojih upnikov, ki jih v preteklosti ni mogla poravnavati, odblokirane tekoče račune. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) nalaga sodišču prve stopnje pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse skrbno presojo vseh okoliščin (in ne le ene), ki bi izkazovale utemeljenost njenega predloga. Sodišče prve stopnje ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi sodne takse. V primeru, da bi sodišče prve stopnje presojalo njen predlog, upoštevajoč zakonsko dikcijo, ki nalaga skrbno presojo vseh okoliščin (ne le finančnega stanja na dan vpogleda v evidence tekočih računov), bi moralo zaključiti, da izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Poleg navedenega pa ostaja nezanemarljivo dejstvo, da sodišče prve stopnje ni odločalo o odlogu plačila sodne takse, ki ga predvideva isti zakon, in ki je vsebovan v predlogu za oprostitev plačila sodne takse, kar je potrdila sodna praksa, in nikjer ne navaja, zakaj temu njenemu predlogu ni ugodilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je pravna oseba in zato po materialnem pravu ne more biti v celoti oproščena plačila sodne takse. To tožena stranka očitno pričakuje, ko navaja, da izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 se določbe drugega (o delni oprostitvi) in tretjega odstavka tega člena (o odlogu ali obročnem plačilu) smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Nadalje tožena stranka v pritožbi pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede njenega premoženjskega in finančnega stanja: (-) da sta tako njena aktiva kot pasiva po podatkih iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila znašali 26,720.218,00 EUR ter (-) da iz izkaza poslovnega izida izhaja -19,833.548,00 EUR čistega poslovnega izida in bilančna izguba 22,772.069,00 EUR. Tožena stranka tudi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede njenega likvidnostnega stanja: (-) da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijske račune, (-) da je pri banka 1 d. d. imela v obdobju od 31. 12. 2014 do 31. 3. 2015 prilive v višini 37.315,66 EUR, stanje na dan 10. 3. 2015 pa je znašalo 2.076,13 EUR, (-) da je pri banka 2 d. d. imela od januarja do konca marca 2015 prilive v višini 898,22 EUR ter stanje 4,32 EUR in (-) da je imela pri banka 3 d. d. na dan 1. 4. 2015 stanje v višini 6.266,71 EUR. Navaja pa, da je razlog za njene odblokirane tekoče račune v tem, da je v postopku prisilne poravnave. Toda tudi če je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, je to po materialnem pravu ne odvezuje dolžnosti plačati vsaj dela sodne takse, torej ne more biti oproščena plačila sodne takse v celoti. Sodišču prve stopnje še smiselno očita, da je dalo preveliko težo njenemu likvidnostnemu stanju, ne pa tudi njenemu premoženjskemu in finančnemu stanju. Vendar to ne drži, glede na to, da znaša znesek dolžne sodne takse 17,25 EUR.

6. Tožena stranka v pritožbi še neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni odločalo o odlogu plačila dolžne sodne takse in da ne navaja, zakaj ni ugodilo temu predlogu oziroma o njem ni odločalo. Kot je razvidno iz predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 12. 2. 2015, je ta v njem izrecno zapisala, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti ter da niso podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, zato je podala predlog za oprostitev plačila sodne takse (list. št. 83 spisa).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.