Jedro

V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v tej pravdni zadevi prekinilo postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve opr. štev. P 1768/2008-II, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Proti navedenemu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške te pritožbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Poudarja, da je bilo v zvezi s pravdnim postopkom, opr. štev. II P 235/2000, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, dne 11.10.2006 izdana sodba, s katero je sodišče v 1. točki izreka zapisalo, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena dne 18.10.1999 med A. P. kot prodajalcem in med družbama M. S. C. k.d. iz Ljubljane kot kupcema, razvezana in sta prvo in drugo toženi stranki dolžni nepremičnine, ki stoji na parc. št. 1151/4, vl. štev. 1819 in parc. štev. 1151/10, vl. štev. 1460, obe k.o. ..., vrniti v posest tožeči stranki P. P., v roku 90 dni. Dne 28.5.2008 je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo opr. štev. I Cp 2958/2007, pritožbo toženih strank, razen obeh navedenih družb in A. M. B., N. B., D. in N. G., B. L., M. Š., M. M. ter B. M., v delu, ki se nanaša na veljavnost pogodbe, zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na kupoprodajno pogodbo (točka 1. izreka), potrdilo. Glede na navedeno je bilo v zvezi z lastništvom predmetne nepremičnine že pravnomočno odločeno in je lastnik nepremičnine parc. štev. 1151/4, vl. štev. 1819 in parc. štev. 1151/10, vl. štev. 1460, obe k.o. ...., P. P. oziroma tožeča stranka v predmetnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pritožbi prilaga sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. štev. P 235/2000-II, z dne 11.10.2006 ter sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. štev. I Cp 2958/2007, z dne 28.5.2008. Iz obeh odločb se nakazuje, da je bilo o za ta pravdni postopek pravno odločilnem vprašanju, ki se nanaša na utemeljitev aktivne legitimacije tožeče stranke (vprašanje ali je tožnik lastnik nepremičnin, v zvezi s katerimi terja v tej pravdi od toženih strank uporabnino) lahko že pravnomočno odločeno. Z omenjeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo namreč v 1. točki izreka odločeno, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena dne 18.10.1999 med A. P. kot prodajalcem in med družbama M. S. C. k.d. iz L. kot kupcema, razvezana in sta prvo in drugo toženi stranki dolžni nepremičnine, ki stojijo na parc. št. 1151/4, vl. štev. 1819 in parc. štev. 1151/10, vl. štev. 1460, obe k.o. ......., vrniti v posest tožeči stranki P. P., v roku 90 dni. Višje sodišče v Ljubljani pa je z omenjeno odločbo pritožbo toženih strank, razen obeh navedenih družb tudi A. M. B., N. B., D. in N. G., B. L., M. Š., M. M. ter B. M., v delu, ki se nanaša na veljavnost pogodbe, zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na kupoprodajno pogodbo (točka 1. izreka), potrdilo, razveljavilo pa le v delu, ki se nanaša na tožbene zahtevke tožencev za povrnitev vlaganj v predmetne nepremičnine (kot izhaja iz obeh odločb, se zgolj v tem delu še vodi postopek pod opr. štev. I P 553/2004). Tudi iz razlogov omenjenih odločb izhaja, da je lastnik predmetnih nepremičnin pritožnik, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na predmetnih nepremičninah in da toženca nista pridobila solastninske pravice. To pa pomeni, da je bil izpodbijani sklep, ki je bil izdan že po izdaji obeh omenjenih sodnih odločb, nepravilen, kot utemeljeno opozarja pritožnik, saj brez potrebe prekinja ta postopek, ko pa je bilo o za ta pravdni spor predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, nepravnomočen pa je ostal očitno le del, ki se nanaša na zahtevke, ki za ta spor nimajo prejudicialnega značaja. Prvostopno sodišče je očitno ti dve odločbi spregledalo oz. se z njima ni seznanilo, saj ju v razlogih izpodbijanega sklepa ne omenja. Pritožbeno sodišče pa sicer še pripominja, da v situacijah, kakršna je tudi konkretna, ni smotrno prekinjati pravdnih postopkov, saj gre za relativno nezapleteno situacijo, ki predstavlja predhodno vprašanje in lahko o tem vprašanju za potrebe te pravde odloči tudi sodišče prve stopnje samo, upoštevaje določbo 1. točke 1. odstavka 206. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem zaradi storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z napačno uporabljeno določbo 206. člena ZPP, zaradi česar je izpodbijani sklep nepravilen oz. nezakonit, moralo ugoditi pritožbi, razveljaviti izpodbijani sklep, ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi, da prekinja ta pravdni postopek zaradi razrešitve vprašanja, kdo je lastnik spornih nepremičnin, ko pa je bilo očitno vsebinsko o tem že odločeno, oz. vsaj obseg do sedaj že razrešenih vprašanj (predvsem že pravnomočno razrešeno vprašanje razveze pogodbe, ki bi prodajalcem tožencev šele omogočila vpis lastninske pravice nanju in s tem šele omogočila nadaljnje prenose (so)lastninske pravice na tožence), sodišču prve stopnje omogoča zaključke o tem, ali sta toženca lahko pridobila oz. lahko pridobita (so)lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah.