Jedro

Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi 1, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba 1 zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo 1 predpisane sestavine. Po 213. členu ZUP mora namreč izrek vsebovati vse pogoje, ki so določeni v zakonu in so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Četudi pogoje v obravnavanem primeru določa uredba in ne zakon, pa zakon določa ustrezno pooblastilo izvršilni veji oblasti, da take pogoje določi v podzakonskem aktu. Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je odločba občinske uprave ..., št. 354-49/2021-23 (300) z dne 29. 10. 2021, nezakonita.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečim strankam stroške tega postopka v višini 563,64 EUR EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožečih strank se zavrne.

III. Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo organizatorju prireditve Zavodu A. (stranka z interesom) izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na javni prireditvi "B.", ki bo potekala na treh lokacijah v ..., in sicer Glavni oder na I. trgu, drsališče na I. trgu in J. ulici. Zvočne naprave se bodo uporabljale na I. trgu na I. dne 5. 12. 2021 od 17:00 do 20:00 ure, dne 6. 12. 2021 do 23. 12. 2021 vsak dan od 17:00 do 20:00 ure, dne 24. 12. 2021 od 20:00 do 24:00 ure, dne 25. 12. 2021 od 20:00 do 23:00 ure, dne 26. 12. 2021 do 30. 12. 2021 vsak dan od 20:00 do 24:00 ure in dne 31. 12. 2021 do 1. 1. 2022 vsak dan od 20:00 do 2:00 ure, na drsališču na I. trgu dne 5. 12. 2021 do 1. 1. 2022 vsak dan od 14:00 do 22:00 ure, ter na J. ulici dne 5. 12. 2021 od 16:00 do 20:00 ure in dne 24. 12. 2021 do 31. 12. 2021 vsak dan od 16:00 do 24:00 ure, pod naslednjimi pogoji: - prireditveni prostor bo vključeval tri lokacije v skladu z grafičnim prikazom v Poročilu o emisiji hrupa v okolje, ki jo povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, št. 2112-21/96433-21/127SZAN z dne 2. 8. 2021, ki ga je izdelal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za okolje in zdravje ..., - na prireditvi se bodo uporabljali: Glavni oder na I. trgu: 24 x širokopasovni zvočniki Meyer Melodie, nazivna električna moč 1275 W na enoto, frekvenčno območje delovanja: 70-18.000 Hz, 131 dB/1m SPL maks; ter 6 x nizkotonski zvočniki Meyer Sound 700 HP, nazivna električna moč 2250 W na enoto, frekvenčno območje v prostem zvočnem polju: 30-125 Hz, 139 dB/1m SPL maks; drsališče na I. trgu: 4 x širokopasovni zvočniki ADRaudio U 103 HH, nazivna električna moč 1230 W na enoto, frekvenčno območje delovanja: 55-18.000 Hz, 129 dB/1m SPL maks; J. ulica: 2 x širokopasovni zvočniki Meyer Sound UPA 1P, nazivna električna moč 550 W na enoto, frekvenčno območje v prostem zvočnem polju: 60-18.000 Hz, 13 dB/1m SPL maks, ter 1 x nizkotonski zvočnik Meyer Sound 700HP, nazivna električna moč 2250 W na enoto, frekvenčno območje v prostem zvočnem polju: 30-125 Hz, 139 dB/1n SPL maks; določil postavitev in usmeritev zvočnikov po posamezni lokaciji, in odločil, da mora biti raven zvočne moči vseh zvočnikov v III. območju varstva pred hrupom zmanjšana: Glavni oder na I. trgu za 46 dBA v dnevnem in večernem obdobju in za 51 dBA v nočnem obdobju; drsališče na I. trgu za 24 dBA v dnevnem in večernem obdobju; J. ulica za 32 dBA v dnevnem in večernem obdobju in za 37 dBA v nočnem obdobju; organizator prireditve mora v času prireditve zagotoviti, da bosta opisa in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč vidno pritrjena na zvočne naprave, zvočne naprave morajo biti nameščene in pritrjene tako, da se med prireditvijo ne bo spreminjala smer glavne osi zvočnikov ali razdalja med zvočniki in stavbami z varovanimi prostori, celotna raven zvočnega tlaka zaradi uporabe zvočnih naprav v vseh smereh širjenja hrupa in ves čas trajanja prireditve ne sme povzročiti preseganja kritične dnevne in večerne obremenitve okolja s hrupom 80 dB(A) in kritične nočne obremenitve okolja s hrupom 75 dB(A) za III. območje varstva pred hrupom (1. točka izreka), odločil je še, da je dovoljenje izdano le za čas prireditve B. in zavrnil zahtevo tožnikov za povračilo stroškov postopka (2. in 3. točka izreka).

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je stranka z interesom Zavod A. vložil vlogo za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev s hrupom. V postopku je stranka z interesom k vlogi predložil Poročilo, ki ga je izdelal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za zdravje ... (v nadaljevanju NLZOH). Poročilo je izdelala pooblaščena organizacija, v pravilnost in skladnost le-tega organ ne dvomi. K Poročilu so bila podana tudi Pojasnila, ki jim organ v celoti sledi in zaključuje, da je povsem ustrezno, da se v poročilih uporablja merska enota v dBA, ki se navezujejo na raven zvočne moči. V Poročilu je narejen izračun obremenitve okolja s hrupom, pri čemer so bili uporabljeni podatki o ravni zvočne moči posameznih zvočnikov (dBA). Upoštevan je bil najslabši možni scenarij, torej je bila pri izračunu upoštevana raven zvočne moči posameznega zvočnika pri njegovi nazivni električni (maksimalni) moči. Rezultat izračuna obremenitve okolja s hrupom so najvišje ekvivalentne ravni hrupa, ki jo lahko povzročajo zvočniki. Opozoril je še, da bi moral obliko in način pritrditve opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč določati predpis ministra, ki nikoli ni bil sprejet (Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uredba 1), peti odstavek 9. člena). V primeru je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 94. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1).

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil, sklicujoč se na 94. člen ZVO-1 ter Uredbo 1. Do poročila sodnega izvedenca za hrup v okolje mag. C. C. se ni opredelil, ker so ga tožniki posredovali po izdaji prvostopenjske odločbe. Tožniki so imeli vpogled v Poročilo že z dnem 26. 8. 2021, zato bi lahko svoje poročilo posredovali pravočasno. Dovoljenje vsebuje vse zahtevane podatke po Uredbi. Iz Poročila tudi izhaja, da je izdelovalec poročila s pomočjo programa za prostorsko porazdelitev hrupa zmanjšal polno obremenitev zvočnih naprav in ocenil, da je potrebno raven zvočne moči vseh zvočnikov zmanjšati, kar v nadaljevanju konkretizira po lokacijah in času. Prvostopenjski organ tudi nima diskrecijske pravice pri odločanju v zvezi s čezmerno obremenitvijo s hrupom. Določba 6. člena Uredbe 1 je namenjena varovanju ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Nerelevantne so tudi navedbe o številu že izvedenih prireditev. Uredba 1 izrecno ne določa, na kakšen način opredeliti vrednosti, prav tako ni jasno opredeljena korelacija med ravnijo zvočne moči in obratovalno električno močjo.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožniki se z izpodbijano odločbo ne strinjajo. V tožbi navajajo, da so ves čas postopka zatrjevali, da Poročilo ne vsebuje bistvenih in ključnih podatkov, ki jih po Uredbi 1 mora. Med drugim ne vsebuje opisa in sheme nastavitve zvočnih naprav na obratovalno električno moč in način pritrditve tega opisa in sheme na zvočne naprave, kot nalagata druga in tretja alineja četrtega odstavka 6. člena Uredbe 1. Iz Poročila ni razvidna nastavitev na obratovalno električno moč, niti da je ta nastavitev na zvočnih napravah vidna in čitljivo označena, zato ni izpolnjen pogoj po drugi alineji šestega odstavka 6. člena Uredbe 1. Ker Poročilo ne vsebuje predloga opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, niti predloga njune pritrditve na zvočno naprav in ker predlog ni opisan in zato nepreverljiv, ni izpolnjen pogoj po peti alineji petega odstavka 6. člena Uredbe 1. V izpodbijani odločbi stranki z interesom tudi ni bilo naloženo izvajanje meritev med prireditvami (sedmi odstavek 6. člena Uredbe 1). Ne glede na to, da ni predpisa, s katerim bi se določila oblika in način pritrditve opisa in sheme nastavitve na obratovalno električno moč, mora to Poročilo vseeno vsebovati, saj je to v Uredbi 1 predpisano. Izračun ali določanje obratovalne pogonske električne moči iz zvočnih naprav ne more biti prepuščeno organizatorju prireditve, temveč to zapoveduje šesta alineja šestega odstavka 6. člena Uredbe 1. O teh odločilnih dejstvih dovoljenje nima razlogov. Kot izhaja iz mnenja izvedenca C. C., Poročilo ne vsebuje nobenega predloga - načrta, kako se bo v času prireditev dejansko nadzorovalo, da ravni hrupa ne bodo presegale kritične ravni, saj ne vsebuje opisa in sheme nastavitve zvočnih naprav in način pritrditve. Odločitev, da mora biti raven zvočne moči zvočnikov zmanjšana za določeno število dBA, je zato arbitrarna in samovoljna, ugovori tožnikov so bili zavrnjeni z nerazumnimi razlogi. S takimi kršitvami pravil postopka je kršena tudi pravica tožnikov iz 22., 14. člena Ustave, kot tudi 6. člen EKČP. Tudi ne more vzdržati pojasnilo izdelovalca Poročila, da ''za shemo uporablja tako slike v tč. 2.4 Poročila, kot tudi Prilogo 2 Poročila''. V tč. 2.4 je predvidena lokacijska postavitev in usmerjenost zvočnikov, iz Priloge 2 je razvidna prostorska porazdelitev hrupa. Organ ni uporabil določb v zvezi s prepovedjo čezmerne obremenitve. Napačno je stališče, da se lahko izda dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev s hrupom, ne glede na že izdano število dovoljenj drugim oziroma istim organizatorjem oziroma ne glede na število dni v istem delu. V letu 2021 je bilo na I. trgu že preko 30 dni raznovrstnih prireditev. Hrup, ki je čezmeren, je prepovedan. Že zato je izdano dovoljenje iz 94. člena ZVO-1 izjema. Izpodbijano dovoljenje dovoljuje čezmerno obremenitev okolja s hrupom vsakodnevno (od 5. 12. do 1. 1. 2022), kar nedvomno ne predstavlja le začasne ali občasne čezmerne obremenitve s hrupom. Negativni učinki čezmernega hrupa na počutje in zdravje so splošno znani in izkazani v strokovnih študijah. Zato odločitev nedovoljeno posega v pravice tožnikov kot stanovalcev varovanih prostorov in so jim kršene pravice iz 72., 36., 35., 34. člena Ustave ter iz 8. člena EKČP. Zato so tožniki v slabšem položaju kot stanovalci varovanih prostorov v drugih območjih in jim je s tem kršena tudi pravica iz 14., 22. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Organ ni presojal, ali je podano ravnovesje med pravico organizatorja in pravico stanovalcev. Dejansko stanje je tako ostalo neugotovljeno. Sklicujejo se na mnenje MOP, št. 354-207/3017/8 z dne 27. 8. 2018. Izvajanje prireditev tudi ni z Ustavo varovana pravica. Ker organa nista tehtala interesov vpletenih in pravic tožnikov, izpodbijano dovoljenje in drugostopenjska odločba nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Dovoljenja organ sploh ne bi smel izdati, ker iz Poročila izhaja, da bo v primeru predvidenega zmanjšanja ravni zvočne moči zvočnikov iz lokacije I. trga na I. trgu, kot izhaja iz Priloge 2 (1. in 2. stran) hrup za dan in večer na fasadi stavbe tožnika D. D. znašal 80 - 85 dBA, za noč pa 75 - 80 dBA, kar je preseganje vrednosti kritičnih obremenitev. Poročilo tudi ni izdelano v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe 1, saj izpostavljenost hrupu, ki jo povzroča uporaba zvočnih naprav na drsališču, ni bila ocenjena pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi prostora, kot npr. pred fasado tožnika E. E. Teh ugovorov drugostopenjski organ sploh ni presodil in je v tem delu podana absolutna kršitev pravil postopka. Z dovoljenjem je glede prvih treh navedenih tožnikov kršena tudi določba devetega odstavka 6. člena Uredbe 1. Trditev tožnikov o čezmernem hrupu nobena od strank ni zanikala.

5. Organa sta kršila tudi načelo kontradiktornosti in pravico tožnikov iz 22. člena Ustave. Dokazni predlog z izvedencem so tožniki podali v odprtem roku 5-ih dni od dneva prejema seznanitve v izjavi z dne 26. 10. 2021, torej po tem, ko so tožniki poleg seznanitve prejeli tudi Pojasnilo NLZOH, ki se je šele izjavil o ugovorih tožnikov zoper strokovnost in nepravilnost Poročila. Prej tožniki niso imeli razloga, da bi predlagali izvedbo tega dokaza glede na nestrokovnost Poročila. Iz mnenja izvedenca izhaja, da s Poročilom ni dokazano, da do preseganja kritične obremenitve s hrupom ne bo prišlo in ni izpolnjen pogoj za izdajo dovoljenja. Iz mnenja tudi izhaja, da Poročilo ne vsebuje vseh podatkov, kar podrobneje navedejo. Tudi v pritožbi so tožniki pojasnili, zakaj mnenja niso mogli prej pridobiti. Ker je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo utemeljena, bi jim morali biti v drugostopenjski odločbi priznani stroški postopka.

6. Tožniki so sodišču posredovali še podrejeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega dovoljenja, v katerega utemeljitev se sklicujejo na vse svoje navedbe in dokazne predloge, podane v tožbi. Tožniki imajo še vedno pravni interes za odločitev sodišča, saj bo ta s svojo odločitvijo in stališči preprečilo bodoče ponovno enako nezakonito in nepravilno odločanje toženke v istovrstnih zadevah. Pravno korist in interes imajo tožniki tudi zato, ker bodo od toženke zahtevali odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožniki zato primarno predlagajo ugoditev tožbi ter odpravo dovoljenja in odločitve v 2. točki izreka drugostopenjskega organa, podredno, če bi sodišče zahtevek na odpravo zavrglo ali zavrnilo, naj ugodi podrejenemu zahtevku na ugotovitev nezakonitosti dovoljenja in odločbe organa druge stopnje. Glede odločitve o stroških postopka predlagajo ugoditev in odpravo ter v tem obsegu vrnitev zadeve organu v ponovno odločanje, če bo pa sodišče v tem delu zavrnilo ali zavrglo tudi odločitev o stroških v 3. točki izreka izpodbijanega dovoljenja ter 2. točke izreka drugostopenjske odločbe, naj tudi ugotovi nezakonitost teh delov odločb. Predlagajo, da sodišče ugotovi, da sta izpodbijano dovoljenje in odločba drugostopenjskega organa nezakoniti, toženka pa je dolžna tožnikom povrniti njihove stroške postopka.

7. Toženka je v odgovoru na tožbo primarno izpostavila, da je Poročilo izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in je delo strokovnjakov s specifičnega področja. Ni bilo razlogov, da bi organ dvomil v njegovo verodostojnost. Poročilo je podlaga za izdajo dovoljenja, saj vsebuje ugotovitve po Uredbi 1 in ZVO-1. Omejitev iz Poročila, ki je povzeta v izreku, zagotavlja, da prag po Uredbi ne bo nikoli presežen. Izpostavljenost hrupu se je ocenjevala pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi prostori, vse v skladu s standardom SIST ISO 1996-2, če ima stavba več nadstropij, vsakega nadstropja posebej. Kot najbolj hrupu izpostavljene so bile pri meritvah upoštevane stavbe na naslovu I. trg 13, 21, 22 za lokacijo Glavnega odra, na naslovu Glavni trg 4, 31 in 32 za lokacijo drsališča in na naslovu K. trg 9 ter J. ulica 15 in 22 za lokacijo na L. trgu. Med temi je samo lokacija tretjega tožnika (I. trg 21), medtem ko ostale stavbe tožnikov niso bile izpostavljene hrupu glede na prijavljeno prireditev niti toliko, da bi spadale med stavbe, najbolj izpostavljene hrupu. Navedene vrednosti ravni zvočne moči, kot izhajajo iz Poročila, ugotovljene na podlagi meritev, pomenijo, da ob teh vrednostih ne bodo presežene kritične vrednosti, ki jih predpisuje Uredba 1 kot dovoljene. Če ne bodo presežene kritične vrednosti najbolj izpostavljenih stavb, nikakor ne bodo presežene vrednosti za druge stavbe, ki že v osnovi niso bile opredeljene kot najbolj izpostavljene hrupu. Poleg tega je prireditev zaradi ukrepov Covid in s tem povezanimi omejitvami dejansko potekala le na drsališču in še to v okrnjeni obliki. Poročilo je bilo izdelano na podlagi podatkov organizatorja prireditve, NLZOH pa je na podlagi konkretne navedbe zvočnih naprav in frekvenčnih območij, postavitve in usmerjenosti zvočnikov, datuma in časa prireditve ter časa začetka in konca uporabe zvočnih naprav, obstoječega stanja, namenske rabe prostora in s tem opredelitve območja v stopnjo varstva pred hrupom ter določitvijo mesta ocenjevanja ravni hrupa z upoštevanimi elementi pri prostorski razdelitvi hrupa v okolici prireditvenega prostora opravilo vrednotenje ter pridobilo rezultate in na podlagi tega opravilo sklepno oceno, kar služi kot strokovna podlaga organu pri izdaji dovoljenja. Slednje je bilo grafično podkrepljeno. Prvostopenjski organ je izdal dovoljenje zato, ker je bilo iz Poročila razvidno, da je izvedba predmetne prireditve v skladu z veljavno zakonodajo. Poročilo vsebuje vse podatke po Uredbi 1 (6. člen) (str. 6 Poročila: Postavitev in usmerjenost zvočnikov, str. 9 Poročila: datum in čas trajanja prireditve ter čas začetka in konca uporabe zvočnih naprav, str. 9 Poročila: Sklepna ocena in druge), vključno s Primerom postavitve I. trga: iz tega je razviden tudi opis zvočnih naprav in shema postavitve (slika 2 in priloga 2 Poročila). Glede pojma obratovalna električna moč toženka pojasnjuje, da Uredba 1 ne določa izrecno, na kakšen način opredeliti vrednosti, prav tako ni v Uredbi 1 jasno določena korelacija med ravnijo zvočne oči in obratovalno električno močjo zvočne naprave. To pomeni, da je mogoče kritično obremenitev okolja ugotoviti na več načinov. Opozarja na 3. člen Uredbe 1, glede na katerega je pravilno, da so izračuni, ki zavezujejo organizatorja prireditve, izdelani v decibelih (dBA). Obratovalna električna moč je določena iz nazivne električne oči, pri čemer je kot končna vrednost izražena v dBA (z uporabo zvočne moči), kot to določa Priloga 1 Uredbe 1. Takšna poročila se neprekinjeno izdelujejo in so podlaga z izdajo dovoljenj po celi Sloveniji. Vse to lahko pojasni F. F., ki je izdelal predmetno Poročilo in ga toženka predlaga za zaslišanje. Prereka navedbe tožbe, da je Poročilo neskladno s prvim odstavkom 5. člena Uredbe 1. Stavba na naslovu I. trg 1 (naslov tožnika E. E.) ni med stavbami, najbolj izpostavljenimi hrupu. Tudi do kršitve devetega odstavka 6. člena Uredbe 1 ni prišlo. Z zmanjšanimi ravni zvočne moči, kot je bilo izdano dovoljenje, kritične vrednosti nikakor ne bi bile presežene. Tožniki so tudi imeli možnost izjave. Poročilo A-PROJEKTA je bilo vloženo prepozno in tožniki niso izkazali, zakaj ga niso mogli pridobiti pravočasno. Postavitev izvedenca za hrup in zvok je bila predlagana zgolj pavšalno. Prav tako niso bile kršene določbe ZVO-1. Edina omejitev glede števila prireditev je v devetem odstavku 6. člena Uredbe 1. V letošnjem letu je bilo izdano manj kot 30 dovoljenj za prireditve različnih organizatorjev po celi občini ... Dovoljenje je bilo izdano za prireditev B. Tožnikom pravice niso kršene, hkrati pa ob tem pozabijo na pravice ostalih prebivalcev ... in okolice, ki bi radi prišli na prireditev. Ni mogoče mimo dejstva, da na I. trgu, kjer živi več kot 100 prebivalcev, dovoljenju nasprotujejo 4 osebe, kar nedvomno potrjuje, da njihove pravice niso z ničemer kršene. Take prireditve so običajne, zvočni element se uporablja ne samo v drugih slovenskih mestih, temveč tudi v vseh evropskih mestih, saj gre za bistveni element produkcije. Gre za trud in prispevek lokalne skupnosti za dvig splošnega optimizma in dobre volje, ki je v trenutnih in že dalj časa trajajočih razmerah manjka. Toženka je zaključila, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, predlagala zavrnitev tožbe in naložitev stroškov postopka tožnikom.

8. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

9. Tožniki so sodišču posredovali še pripravljalno vlogo, v kateri so opozorili na sodbo, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022, in I U 1419/2021 z dne 21. 3. 2023. **Glavna obravnava**

10. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo, ki so se je udeležile vse stranke. Te so vztrajale pri svojih navedbah in dokaznih predlogih. Tožniki so še prosili sodišče, da se opredeli o tožbenem vprašanju, ali je izpodbijano dovoljenje, sledeč 94. členu ZVO-1, nezakonito že iz razloga, ker dovoljuje čezmerno obremenitev okolja in varovanih stanovanj tožnikov s hrupom od 5. 12. 2021 do vključno 1. 1. 2022 vsakodnevno. Stranka z interesom se je pridružila stališčem toženke. Dodala je še, da je nazivna električna mož nepomembna, saj na sluh vpliva zvok, ki ga merimo v decibelih. Posledično je Uredba 1 sistemsko napačna, taka razlaga sodišča, kot izhaja iz sodb, I U 1419/2021, in I U 1613/2020, pa posega in omejuje ustavno zagotovljene pravice, ki jih našteje. Predlagala je, da sodišče poda ustavnopravno skladno razlago Uredbe 1 in sprejme Poročilo. Če tega ne more storiti, sodišču predlaga, da poda pobudo za vložitev ocene ustavnosti in zakonitosti Uredbe 1 v tem delu. Tožniki so navedbe stranke z interesom prerekali.

**Dokazni postopek**

11. V dokaznem postopku je sodišče prebralo izpodbijano dovoljenje, Poročilo, zahtevo za stransko udeležbo z aeroposnetki oddaljenosti od zvočnikov z dne 3. 9. 2021, priglasitev stroškov, zapisnik o naroku z dne 7. 10. 2021, izjavi z dne 11. 10. in 26. 10. 2021 z izjavama tožnikov 1 in 2, pritožbo, drugostopenjsko odločbo, vloge z dne 30. 10. 2021 s prilogo, podatki o vročitvi odločbe II. stopnje tožnikom, ter vse ostale listine upravnega spisa (kar predlaga tudi toženka).

12. Sodišče je zavrnilo naslednje dokazne predloge tožnikov: vpogled v DVD s posnetki dodatnih nedovoljenih zvočnih naprav, ker gre za posnetke, ki so nastali po izdaji izpodbijanega akta1, mnenje MOP z dne 27. 8. 2018 in odgovor Varuha človekovih pravic z dne 20. 2. 2020, ker ju tožniki niso predložili v upravnem postopku, v tožbi pa niso upravičili, zakaj tega niso storili, vpogled v poročilo A-PROJEKT, ker gre za pravno nerelevanten dokaz. Vsebino Poročila določa predpis.

13. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog toženke z zaslišanjem F. F., ki je izdelal poročilo in naj bi izpovedal, da vsebuje vse zahtevane podatke po Uredbi, saj gre za nedovoljen in neprimeren dokaz. O pravilni uporabi predpisa odloča sodišče. 14. Sodišče ni odločalo o vpogledu v sodbi I U 1613/2020 in I U 1419/2021 kot o dokaznem predlogu, ker gre za pravo.

15. Tožniki so uveljavljali bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče zavrnilo z njihove strani predlagane dokaze. Sodišče ugovor zavrača iz zgoraj navedenih razlogov.

16. Toženka zavrnitvi dokaznega predloga ni ugovarjala.

**K I. točki izreka:**

17. Tožba je utemeljena.

18. V primeru gre za presojo zakonitosti dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, izdanega za čas prireditve "B.", ki je potekala na treh lokacijah v ... (Glavni oder na I. trgu, drsališče na I. trgu in J. ulici), od 5. 12. 2021 do vključno 1. 1. 2022, z različnimi časovnimi obdobji po posameznih lokacijah in pod v izreku navedenimi pogoji. Organ se je pri tem oprl na 94. člen ZVO-1. 19. Prvi odstavek 15. člena ZVO-1 določa, da je poseg v okolje dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Izjemo od tega pravila določa 94. člen ZVO-1, po katerem lahko pristojni organ občine za javne shode in javne prireditve po predpisih o javnih zbiranjih izda dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (prvi odstavek). Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če bi začasna ali občasna čezmerna obremenitev lahko povzročila kritično obremenitev okolja (drugi odstavek).

20. Za izvajanje te določbe je bila sprejeta Uredba 1. Ta določa kritične obremenitve okolja zaradi začasne emisije hrupa v okolje, ki jih povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, način in pogoje njihove uporabe ter način in pogoje uporabe zvočnih naprav ter druge ukrepe, ki jih morajo za njihovo uporabo izpolnjevati organizatorji shodov in prireditev, z namenom, da med shodom ali prireditvijo zaradi uporabe zvočnih naprav hrup ne presega kritičnih obremenitev okolja, določenih s to uredbo (1. člen). Cilj Uredbe 1 je torej preprečiti, da bi obremenitev okolja s hrupom presegla mejo, ki je še sprejemljiva za zdravje ljudi in varnost premoženja.

21. Za dosego tega cilja Uredba 1 v 6. členu določa, da je treba k vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje, katerega izdelavo mora zagotoviti organizator prireditve in iz katerega morajo biti razvidni: - opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, - način pritrditve opisa in sheme iz prejšnje alinee na zvočno napravo in - mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov (četrti odstavek). V dovoljenju za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pristojni občinski organ določi: - odgovorno osebo organizatorja prireditve, - kraj prireditve, - čas poteka prireditve, - čas začetka in konca uporabe zvočnih naprav, - vrsto in število zvočnih naprav, število zvočnikov posamezne zvočne naprave in nastavitev obratovalne električne moči na zvočnih napravah, - opis in shemo nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, - način pritrditve opisa in sheme iz prejšnje alinee na zvočno napravo in - mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov (peti odstavek).

22. Priloga 1 k Uredbi 1določa kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje za obdobje dneva, večera in noči, med drugim tudi za III. območje varstva pred hrupom (kamor sodijo tudi varovani prostori - območje stanovanj, kjer prebivajo tožniki).

23. Tožniki kot poglavitno ugovarjajo, da Poročilo in posledično dovoljenje ne vsebujeta vseh sestavin, kot bi jih po Uredbi 1 morala vsebovati. Sodišče se s tožniki strinja, kot se je z njimi strinjalo v tem delu že v sodbah, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022, in, I U 1419/2021 z dne 21. 3. 2023. 24. Kot že povedano zgoraj, sta po četrtem odstavku 6. člena Uredbe 1 opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč ter način pritrditve tega opisa in sheme na zvočno napravo obvezni sestavni del poročila, po petem odstavku tega člena pa organ v dovoljenju določi tudi nastavitev obratovalne električne moči na zvočnih napravah, opis in shemo nastavitve na to moč ter način njune pritrditve na zvočno napravo. Po šestem odstavku 6. člena Uredbe 1 pristojni občinski organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če je iz poročila o emisiji hrupa v okolje med drugim razvidno tudi, da je nastavitev na obratovalno električno moč, za katero se zahteva izdaja dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, na zvočnih napravah vidna in čitljivo označena in je predlog opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč in predlog njune pritrditve na zvočno napravo jasno opisan in izvedljiv.

25. Da so obratovalna električna moč, ki je po 5. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 1 največja električna moč, izražena v deležu nazivne električne moči, ki je lahko na podlagi dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za uporabo zvočne naprave dovedena zvočniku ali več zvočnikom, priključenim na zvočno napravo, shema nastavitve naprave na to moč in način njene pritrditve na napravo, podatki, ki so nujni del Poročila in dovoljenja, izhaja tudi iz 9. člena Uredbe 1. Ta določa, da opis in shemo nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč zagotovi organizator prireditve kot sestavni del poročila o emisiji hrupa v okolje, potrdi pa ga pristojni občinski organ ob izdaji dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (drugi odstavek). Shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno moč ni potrebna le, če je obratovalna električna moč enaka nazivni električni moči; v tem primeru je na opisu nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč treba navesti podatek o nazivni električni moči zvočne naprave (četrti odstavek).

26. Na 5. strani Poročila (pod točko 2.3 Ozvočenje prireditve) so navedene le nazivne pogonske moči zvočnikov, torej največja električna moč, ki je dovedena zvočniku ali več zvočnikom, priključenim na zvočno napravo (4. točka prvega odstavka 3. člena Uredbe) (za (24 x) širokopasovni zvočnik Meyer M'elodie 1275 W na enoto, za (6 x) nizkotonski zvočnik Meyer Sound 700HP 2250 W na enoto, za (4 x) širokopasovni zvočnik ADRadio U 103 HH, 1230 W na enoto, za (2 x) širokopasovni zvočnik Meyer Sound UPA 1P 550 W na enoto, in za (1 x) nizkotonski zvočnik Meyer Sound 700 HP, 2250 W na enoto). V sklepni oceni (str. 19 Poročila) je navedeno, da je treba raven zvočne moči vseh zvočnikov zmanjšati v dnevnem in večernem obdobju za 46 dBA, v nočnem obdobju za 51 dBA (na Glavnem odru na I. trgu), za 24 dBA v dnevnem in večernemu obdobju (za drsališče na I. trgu) in za 32 dBA v dnevnem in večernem obdobju ter 37 dBA v nočnem obdobju (za L. trg (J. ulica)), pri čemer kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje na višinah 4 in 8 m ne bodo presežene na mestih ocenjevanja ravni hrupa. Na sliki 2 Poročila je razvidna lokacijska postavitev Glavnega odra in drsališča na I. trgu ter usmerjenost zvočnih enot na posamezni lokaciji, na sliki 3 Poročila pa lokacijska postavitev DJ pulta na L. trgu in usmerjenost zvočnih enot, torej postavitev in usmerjenost ozvočenja in ne shema nastavitve zvočnih naprav na obratovalno električno moč. V Prilogi 2: Emisije hrupa v okolje v času prireditve ''B.'' pri zmanjšani ravni zvočne moči zvočnikov na višini 4 m pa je prikazana Prostorska porazdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora na lokaciji Glavnega odra na I. trgu pri zmanjšani ravni zvočne moči za 46 dBA v dnevnem in večernem obdobju, Prostorska porazdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora na lokaciji glavnega odra na I. trgu pri zmanjšani ravni zvočne moči za 51 dBA v nočnem obdobju, Prostorska razdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora na lokaciji drsališča na I. trgu pri zmanjšani ravni zvočne moči zvočnikov za 24 dBA v dnevnem in večernem obdobju, Prostorska razdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora na lokaciji L. trga (J. ulica) pri zmanjšani ravni zvočne moči zvočnikov za 32 dBA v dnevnem in večernem obdobju in Prostorska porazdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora na lokaciji L. trga (J. ulica) pri zmanjšani ravni zvočne moči zvočnikov za 37 dBA v nočnem obdobju.

27. Ker Poročilo podatka o obratovalni električni moči oziroma nastavitvi nanjo ne vsebuje, je jasno, da tudi sheme nastavitve na tako moč in način njene pritrditve na napravo ne more vsebovati. Posledično tudi izpodbijana odločba nima navedenih sestavin o nastavitvi obratovalne električne moči na zvočnih napravah, opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč ter načina pritrditve tega opisa in sheme na zvočno napravo. Pri tem na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da pristojni minister predpisa, ki bi določil obliko in način pritrditve opisa in sheme nastavitve na obratovalno električno moč ni nikoli izdal, saj mora Poročilo ta podatek glede na Uredbo 1 vseeno vsebovati.

28. Kot izhaja iz izjav tožnikov in toženke v tem postopku, med strankama niti ni sporno, da dovoljenje tega podatka ne vsebuje, saj toženka ne trdi, da je obratovalna moč navedena, ampak zatrjuje, da glede na to, da je Poročilo izdelala pooblaščena oseba - strokovna institucija (NLZOH), ne dvomi v njegovo verodostojnost, kot tudi, da vsebuje vse sestavine po Uredbi. Kot je že navedlo sodišče v sodbah, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022, in, I U 1419/2021 z dne 21. 3. 2023, Poročilo v tem postopku ne predstavlja izvedeniškega mnenja, saj je bilo izdelano po naročilu stranke z interesom, ki ga je priložil k svoji vlogi. To pomeni, da bi morala toženka preveriti, ali poročilo vsebuje vse podatke, potrebne za odločitev. In tudi v primeru, če bi šlo za izvedensko mnenje, je organ dolžan ugotovitve izvedenca oziroma strokovnjaka preizkusiti (139. člen ZUP).

29. Glede na povedano sodišče sodi, da je toženka dovoljenje izdala preuranjeno. Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi 1, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba 1 zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo 1 predpisane sestavine. Po 213. členu ZUP mora namreč izrek vsebovati vse pogoje, ki so določeni v zakonu in so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Četudi pogoje v obravnavanem primeru določa uredba in ne zakon, pa zakon določa ustrezno pooblastilo izvršilni veji oblasti, da take pogoje določi v podzakonskem aktu. Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit. 30. Tudi v že citiranih sodbah, I U 1613/2020, in, I U 1419/2021, je sodišče opozorilo, da je možno izdati dovoljenje tudi brez podatka o obratovalni električni moči zvočnih naprav. To izhaja namreč iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe 1, po katerem lahko organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, kadar je v poročilu predlog opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč in predlog njune pritrditve na zvočno napravo nejasen ali neizvedljiv (op. sodišča: kar je primerljivo s situacijo, ko tega predloga sploh ni) le, če v dovoljenju naloži organizatorju prireditve, da namesto nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč izvaja meritev hrupa med prireditvijo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa. Slednjega pa toženka stranki z interesom v izreku izpodbijanega dovoljenja ni naložila, saj očitno ni šlo za tako situacijo, kot jo ureja zgoraj citirana določba.

31. Drugačne odločitve toženka ne more doseči niti z zatrjevanjem, da je bilo zagotovljeno, da kritične ravni hrupa ne bodo presežene s tem, ko je bilo v Poročilu navedeno, da bi bil hrup v primeru, če bi bili zvočniki nastavljeni na nazivno moč oziroma če bi obratovali pri polni obremenitvi, prekomeren, in da je zato treba raven zvočne moči vseh zvočnikov na posameznih lokacijah zmanjšati za 46 dBA in 51 dBA (na Glavnem odru na I. trgu), oziroma za 24 dBA (na drsališču na I. trgu) ter za 32 dBA in 37 dBA (na J. ulici) v odvisnosti od tega, za kateri del dneva gre. Sodišče sodi, da je tak način določanja jakosti delovanja zvočnih naprav najmanj nejasen, saj bi moral organizator in ostali zainteresirani preračunati, kakšna je ob maksimalni nazivni električni moči raven zvočne moči zvočnikov oziroma zvočne naprave, od nje pa odšteti zahtevano zmanjšanje. Pri tem brez izvajanja meritev še vedno ne bi bilo znano, ali je nastavitev jakosti zvočnikov, torej obratovalna moč taka, da zagotavlja z izračunom ugotovljene zvočne moči naprav. Kar je bistveno, pa je to, da po Uredbi 1 tak način odločanja o začasni čezmerni obremenitvi s hrupom ni predviden in zato ne more nadomestiti obvezne sestavine poročila in dovoljenja, tj. nastavitve obratovalne moči na zvočnih napravah.

32. Toženka sicer navaja, da Uredba 1 ne določa izrecno, na kakšen način opredeliti vrednosti, prav tako po njenem mnenju v Uredbi ni jasno določena koleracija med ravnijo zvočne moči in obratovalno električno močjo zvočne naprave, iz česar po njenem mnenju sledi, da je kritično obremenitev okolja, ki služi pravilno izdanemu dovoljenje, mogoče ugotoviti na več načinov, kot npr. na način iz izpodbijanega dovoljenja. Ob tem je še dodala, da je za zdravje in počutje ljudi pomembna zvočna moč in ne nazivna električna moč. Enako zatrjuje tudi stranka z interesom in sicer, da na sluh vpliva zvok, ki ga merimo v decibelih, zaradi česar po njenem mnenju Poročilo vsebuje tudi vse relevantne podatke. Posledično je po oceni stranke z interesom Uredba 1 sistemsko napačna in prepoveduje čezmerno obremenitev za vsako zvočno napravo, pri čemer vsak radio, gramofon, itd. presega nazivno električno moč, ki jo Uredba 1 določa kot temelj za presojo. Taka razlaga Uredbe 1 posega in omejuje pravico do zbiranja oseb (39. člen Ustave), pravico do svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), pravico do podjetništva (74. člen Ustave), kot tudi v temeljne pravice in človekove svoboščine ostalih stanovalcev in obiskovalcev mestnega jedra (15. člen Ustave).

33. S tem v zvezi sodišče odgovarja, da je bila podlaga za sprejetje Uredbe 1 v tretjem odstavku 17. člena ZVO-1, po katerem je Vlada v predpisih iz prejšnjega odstavka (tj. drugega odstavka 17. člena ZVO-1 - op. sod.) določila naprave, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s tem zakonom in druge pogoje s tem v zvezi, mejne vrednosti emisij pa je (na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 17. člena ZVO-1) Vlada določila z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje (Uredba 2). Določitev nazivne električne moči je ena izmed možnih oblik merjenja obremenitve okolja, ki jo je normodajalec predvidel z Uredbo 1. Po splošni (oziroma laični) percepciji namreč tudi ni mogoče zanikati (vsaj) posredne povezave med močjo zvočnikov in obremenitvijo s hrupom. Deklarirana oziroma nazivna električna moč je zlahka preverljiva in tudi bistveno dostopnejša glede na to, da je navedena na samem zvočniku (s čimer je ta dodatno definiran2), medtem ko je na drugi strani treba dopustno zvočno moč (v dBA) preveriti z meritvami. In ker se vprašanje dopustne čezmerne obremenitve s hrupom določa z izdajo dovoljenja, izdanega za vnaprej (torej, za prireditev, ki se šele bo dogodila), sodišče sodi, da je uporabljena ureditev smiselna in primerna. Za pravilno odločitev tudi ni relevantno, ali so poročila po vsej Sloveniji taka, kot v obravnavanem primeru, saj praksa ni veljavna pravna podlaga za odločanje organa, temveč so to določbe Uredbe 1. 34. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je dovoljenje nezakonito že, ker je bilo z njim dovoljeno čezmerno obremenitev okolja s hrupom vsakodnevno (od 5. 12. 2021 do vključno 1. 1. 2022), kar nedvomno ne predstavlja le začasne ali pa občasne obremenitve okolja s hrupom, kot jo dopušča 94. člen ZVO-1, pa sodišče navaja naslednje. Kot je razvidno iz citirane vsebine 94. člena ZVO-1, je obravnavano dovoljenje mogoče izdati v primeru javnih shodov in javnih prireditev, kar urejajo predpisi o javnih zbiranjih, tj. sedaj veljavni Zakon o javnih zbiranjih. Ta v svojih določbah predpisuje pogoje, pod katerimi je mogoče dovoljenje za javno prireditev izdati (13. člen in nadaljnji), nikjer pa ne omejuje časovnega trajanja prireditev. V kolikor pa tožniki svoj ugovor utemeljujejo na način razlage pojma začasne ali čezmerne obremenitve s hrupom z vidika konkretnega trajanja obravnavane prireditve (28 dni vsakodnevno), v povezavi še z že izvedenimi prireditvami (kot tožniki navajajo v tožbi gre za preko 30 dni prireditev), tožniki s tem ne morejo biti uspešni. Če dovoljenje, vloženo na tej podlagi, pogoje za izdajo izpolnjuje, potem je njegova izdaja dopustna. Organu zato ni mogoče očitati nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja iz tega razloga, torej, ker ni presojal, ali je podano ravnovesje med pravico organizatorja do izvedbe prireditve (tj. pravico do svobodne gospodarske pobude - 74. člen Ustave - op. sod.) in pravico tožnikov kot stanovalcev varovanih prostorov, pri čemer sodišče še dodaja, da ni mogoče v tovrstnih primerih govoriti le o pravici organizatorja do izvedbe prireditev, kot to skušajo prikazati tožniki, temveč tudi med drugim za pravico do zbiranja in združevanja (42. člen Ustave), pravico do svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave).

35. Izpodbijani akt je bil izvršen 1. 1. 2022. Ustavno sodišče je v odločbi, št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10 z dne 10. 11. 2011, zavzelo stališče, da bi pobudniku v primeru, ki se je nanašal na primerljivo dejansko stanje, učinkovito sodno varstvo predstavljala možnost vložitve tožbe, s katero bi lahko zahteval ugotovitev, da je bilo poseženo v njegove pravice in pravne koristi z nezakonitim upravnim aktom. Izdaja ugotovitvene sodbe bi z vsebovanimi pravnimi stališči po mnenju tega sodišča vplivala na kasnejše odločanje o izdaji dovoljenj za javne prireditve, saj bi izdaja odločb v nasprotju z jasno sodno prakso lahko privedla tudi do drugih oblik odgovornosti oseb, ki bi takšna dovoljenja izdajale.

36. V skladu s to odločbo je bil ZUS-1 spremenjen tako, da sedaj druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1 omogoča, da tožnik v tožbi zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi, tožniki pa tak zahtevek tudi uveljavljajo. Gre za pomemben del učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu, saj je mogoče odločiti o zakonitosti izpodbijanega akta tudi v primeru, ko tožnik za odpravo aktov sicer ne bi imel več pravnega interesa. Glede na navedeno je sodišče odločilo o primarnem tožbenem zahtevku, saj sodi, da je z dovoljenjem za čezmerno obremenitev okolja s hrupom lahko poseženo v pravne koristi vseh treh tožnikov. Iz razloga, ker je bil izpodbijani akt zaradi absolutno bistvene kršitve postopka nezakonit, je v skladu s prvim odstavkom 64. a člena ZUS-1 s sodbo tožbi zoper izpodbijano dovoljenje ugodilo tako, da je ugotovilo njegovo nezakonitost. 37. Sodišče še dodaja, da je z odpravo prvostopenjske odločbe prenehala de iure učinkovati tudi drugostopenjska odločba (torej tudi odločitev o stroških postopka, ki jo tožniki posebej izpodbijajo in predlagajo njeno odpravo), zato ni odločalo posebej o njeni odpravi.

**K II. točki izreka:**

38. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnikov, ki so upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s tem je sodišče tožnikom priznalo stroške za tožbo v znesku 385,00 EUR, za podrejeni zahtevek v znesku 38,50 EUR in za pripravljalno vlogo v znesku 38,50 EUR, vse skupaj povečanim za 22% DDV, torej skupaj 563,64 EUR (3. in 4. člen Pravilnika), ker je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnike pa je v postopku zastopal odvetnik. Sodišče ni priznalo za vsakega posameznega tožnika stroške v prej navedeni višini, saj take odmere stroškov Pravilnik ne predvideva. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

39. Ker se po 5. členu Pravilnika pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku ne uporabljajo drugi predpisi, razen v primeru, če v postopku nastanejo tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, sodišče tožnikom ni moglo priznati v tožbi specificiranih stroškov za predlog za izdajo začasne odredbe (s 30 % povečanjem za 3 dodatne stranke), poročila stranki in materialnih izdatkov v višini 2 %.

**K III. točki izreka:**

40. Stroškovni zahtevek toženke je sodišče zavrnilo ob smiselni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem se stroški stranki priznajo po načelu uspeha. Ker je toženka v tem sporu zasledovala, da sodišče tožbo zavrne, s tem zahtevkom pa ni uspela, je sodišče njen stroškovni zahtevek zavrnilo.

1 Sodišče presoja dejansko in pravno stanje zadeve ob izdaji upravnega akta (6. člen ZUP in 30. člen ZUS-1. 2 Po 1. točki 3. člena Uredbe 1 je zvočna naprava naprava, ki preko zvočnika ali več zvočnikov s pomočjo ojačevalnika, ki ga napaja elektrika, emitira govor, glasbo, zvoke sprejemnikov radijskih ali televizijskih elektromagnetnih valov ali druge zvoke v okolje; po 4. točki istega člena je nazivna pogonska moč zvočnika (nazivna električna moč) največja električna moč, ki je dovedena zvočniku ali več zvočnikom, priključenim na zvočno napravo; glej 5. točko istega člena zgoraj;