Jedro

Tožnika ne izkazujeta formalnega pogoja za zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, to je, da je vložena zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta pri pristojnem upravnem organu po vložitvi tožbe v upravnem sporu ali istočasno z njo. Predlog za odlog izvršbe, vložen že v teku upravnega postopka, ni zahteva za odložitev izvršbe v smislu 2. odstavka 30. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 2266/2000-3 z dne 15.12.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero sta tožnika zahtevala, da se zadrži izvršitev odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 6.11.2000. Z navedeno odločbo sta bila zavrnjena pritožba tožnikov zoper sklep in predlog za odlog izvršbe sklepa inšpektorja za graditev Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 7.7.2000, s katerim je bila tožnikoma kot investitorjema odrejena ustavitev gradnje stanovanjske hiše in zagrožena denarna kazen, če bosta še naprej izvajala dela pri gradnji hiše. Svojo odločitev je sodišče obrazložilo s tem, da se na podlagi 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 56/97 in 70/00) lahko izda začasna odredba, če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe. V takih primerih lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Tožnika v svojem predlogu ne navajata, ali sta zahtevala odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta pri Območni enoti L. in tega tudi ne dokazujeta z nobeno priloženo listino. Priložila sta le odločbo tožene stranke z dne 6.11.2000, iz katere izhaja, da ni bila izdana na podlagi 2. odstavka 30. člena ZUS. Sodišče prve stopnje tako ugotavlja, da tožnika nista izkazala procesne predpostavke, ki je določena v 1. odstavku 69. člena ZUS, da sta pri organu, ki je pristojen za izvršbo, vložila zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta in da ta organ ni odložil izvršitve.

Tožnika v pritožbi navajata, da je neutemeljena navedba v izpodbijanem sklepu, da nista izkazala procesne predpostavke ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Iz tožbe, s katero se izpodbija odločba tožene stranke, je razvidno, da sta upravnemu organu predlagala odložitev izvršbe. V pritožbi ponavljata navedbo iz tožbe, da je sodišče dolžno zadržati izvršitev upravne odločbe v delu, ki se nanaša na mladoletno tožnico, ker je nična in v delu, ki se nanaša na tožnika zato, ker je izvršba preuranjena, saj mu izpodbijana odločba ni bila osebno vročena in tako ni dokončna.

Pritožba ni utemeljena.

ZUS v 1. odstavku 69. člena določa, če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena tega zakona ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Formalni pogoj za tako zahtevo za izdajo začasne odredbe je vložena zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta pri pristojnem upravnem organu po vložitvi tožbe v upravnem sporu oziroma istočasno z vložitvijo take tožbe. V obravnavanem primeru tožnika ne izkazujeta, da sta po vložitvi tožbe v upravnem sporu oziroma istočasno z njo, vložila zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta pri organu, ki je pristojen za njegovo izvršbo. Predlog za odlog izvršbe, ki sta ga vložila tožnika skupaj s pritožbo zoper sklep inšpektorja, še v teku upravnega postopka, ni zahteva za odložitev izvršbe v smislu določbe 2. odstavka 30. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da ni izkazan procesni pogoj iz 1. odstavka 69. člena ZUS. Glede na navedeno ostalih pritožbenih navedb, ki se sicer nanašajo na rešitev samega upravnega spora, sodišče ni presojalo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS, v povezavi z 68. členom ZUS.