Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni, da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je predstavljalo darilo D. D. po darilni pogodbi z dne 4.4.1991 idealni delež v višini 2/15 nepremičnine, vpisane v vl.štev. 731 k.o. ..., idealni delež v višini 8/15 je predstavljalo priznanje lastninske pravice, delež v višini 5/15 nepremičnine pa predstavljajo vlaganja obdarjenca v nepremičnino po 4.4.1991. Zoper navedeno sodbe vlaga pritožbo tožeča stranka.

Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj se izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Poudarja, da svoj tožbeni zahtevek ni oprla le na en sam dokaz na darilno pogodbo, temveč je predlagala tudi zaslišanje prič in predložila materialne dokaze, s katerim je dokazovala vlaganja v nepremičnino in sicer račune in dobavnice, sodišče pa je svojo odločitev nepravilno oprlo le na darilno pogodbo in se o drugih dokazih ni opredeljevalo. Že iz same darilne pogodbe izhaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja darila, ki bi se vračunalo v dedni delež po smrti darovalca, saj sta pogodbeni stranki ugotovili, da je obdarjenec sodeloval z delom in investiral pri gradnji hiše in že eno leto pred sklenitvijo darilne pogodbe nastopil posest nepremičnine, s čemer je darovalka obdarjencu delno podarila, delno pa priznala lastninsko pravico na podarjeni nepremičnini. Ker je v nepremičnino vlagal tudi po podpisu darilne pogodbe, je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da darilo, ki se všteje obdarjencu v dedni delež predstavlja le 2/15 vrednosti nepremičnine, 8/15 predstavlja priznanje lastninske pravice, 5/15 pa vlaganja v nepremičnino. Tožeča stranka bi v nadaljevanju postopka uspela dokazati vlaganja.

Tožena stranka tožbeni zahtevek posredno priznava, saj ni pripravljena dvigniti sodne pošiljke. Obrazložitev je tudi v nasprotju z izrekom sodbe. Sodišče najprej navaja, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, nato pa ugotavlja, da je izdalo zamudno sodbo, ker utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo zakonske razloge iz

318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni, da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

Zato je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi, razveljaviti izpodbijano sodbo ter vrniti zadevo v novo odločanje (člen 354/1 ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o tožbenem zahtevku in navesti neprotislovne razloge oziroma razloge, ki bodo skladni z v izreku sprejeto odločitvijo, pri čemer bo moralo oceniti v celoti trditveno podlago tožbe in obe zatrjevani pravni podlagi (tako darilna pogodba, ki naj bi predstavljala tudi priznanje lastninske pravice, kot tudi gradnja na podlagi soglasja obdarovalke, v delu pa celo gradnja še po sklenitvi darilne pogodbe), ki jih tožnika izrecno ali vsebinsko uveljavljata v naraciji tožbe. Sodišče prve stopnje bo tako moralo natančno proučiti celotno vsebino darilne pogodbe in oceniti ali darilna pogodba res dopušča zaključek o priznanju lastninske pravice zaradi opravljenih vlaganj - torej ali gre v delu res za odplačni pravni posel in ne darilo, ki se dediču vračuna v njegov dedni delež. Oceniti pa bo moralo tudi trditve in predložene listinske dokaze, ki se nanašajo na izvršena vlaganja s soglasjem darovalke oziroma predvsem vlaganja po sklenitvi darilne pogodbe. Šele nato bo mogoča pravilna odločitev na podlagi pravil iz 318. člena ZPP.

Ker je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti izpodbijano sodbo že zgolj iz zgoraj navedenih razlogov, se z drugimi pritožbenimi navedbami natančneje ni ukvarjalo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.