Jedro

Z nesporno ugotovljenim zneskom lastnega dohodka družine (461,00 EUR) je presežena dvakratna višina zneska minimalnega dohodka (459,04)EUR, torej meja, ki predstavlja prag za upravičenost do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu sodbe je bila kot neutemeljena zavrnjena prošnja A.A. (v nadaljevanju tožnika) za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči, z dne 7. 1. 2011. Na podlagi podatkov (prošnja, listinska dokazila in izjave) navedenih v obrazložitvi, tožena stranka ugotavlja, da se za člane družine prosilca, v smislu 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) štejeta tožnik in njegova mladoletna hčerka in da znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) 461,00 EUR, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v trenutku vložitve prošnje znašal 459,04 EUR. Na podlagi te ugotovitve tožena stranka zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP. Zato njegova prošnja vložena dne 7. 1. 2011 za dodelitev redne oblike pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na I. stopnji ter za oprostitev plačila stroškov postopka razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorci, ni utemeljena.

Tožnik v tožbi zoper navedeno odločbo navaja, da njegovi dohodki presegajo predpisani cenzus le za 1,96 EUR-ov. Zatrjuje, da so se v tem času življenjski stroški povečali, njegovi dohodki pa so ostali nespremenjeni. Sodišču smiselno predlaga naj njegovi tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena Zakona o brezplačni pravi pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 23/08 – ZBPP).

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za njeno socialno stanje in socialno stanje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (1.odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodki) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določena z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (2.odstavek 13. člena ZBPP).

Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami - ZSV), na katerega napotuje 14. člen ZBPP v zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka, v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno. Ta tako od 1. 7. 2010 znaša 229,52 EUR (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2010, Uradni list RS, št.56/10). Navedeni osnovni znesek minimalnega dohodka ostaja nespremenjen tudi po Sklepu o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter v odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1. januarja 2011 (Uradni list RS, št. 3/11 -sklep).

Tožena stranka je v postopku, ob upoštevanju že navedenih predpisov in podatkov o dohodkih tožnika, pravilno ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek na člana tožnikove družine (lastni dohodek) 461,00 EUR. S tako ugotovljenim lastnim dohodkom soglaša tudi tožnik. To pa pomeni, da je z nesporno ugotovljenim zneskom lastnega dohodka družine, presežena dvakratna višina zneska minimalnega dohodka (459,04 EUR), torej meja, ki predstavlja prag za upravičenost oziroma neupravičenost določene osebe do brezplačne pravne pomoči. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je v odločanju o zadevah brezplačne pravne pomoči organ pristojen za brezplačno pravno pomoč, vezan na že navedene predpise. Z okoliščinami in dejstvi, s katerimi tožnik dokazuje upravičenost do brezplačne pravne pomoči (zvišanje življenjskih stroškov ob nespremenjeni višini mesečnih dohodkov ter minimalni presežek mejnega zneska), pa tožnik ne dokazuje, in niti ne izpodbija dejstev, ki so kot pogoj za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči določena v ZBPP. Ker pravno nepomembna dejstva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, tudi sodišče ni imelo podlage, da bi se v upravnem sporu spuščalo v njihovo ugotavljanje.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1).