Jedro

Seznam izvršilnih naslovov je primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo stroškov davčne izvršbe, ki so dolžniku v plačilo naloženi z izvršljivim sklepom davčnega organa, ki predstavlja samostojen izvršilni naslov in je kot tak lahko vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov. Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so namreč pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi seznama izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Finančne uprave RS zaradi izterjave upnikove denarne terjatve: - glavnice v znesku 12.172,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2014 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti v znesku 1.870,60 EUR, - stroškov zavarovanja po sklepu o zavarovanju opr. št. Z 21/2014 z dne 19. 6. 2014 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2014 do plačila in - stroškov tega postopka in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih je dolžnik dolžan plačati v roku osmih dni od prejema sklepa o stroških, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, dovolilo predlagano izvršbo na dolžnikove nepremičnine (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 130,10 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (II. točka izreka sklepa), predlog za izvršbo pa je zavrnilo v delu, v katerem je upnik zahteval stroške prejšnjih davčnih izvršb v znesku 91,72 EUR (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper III. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje upnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče pojasnilo, da k predlogu priložen seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, tako stališče pa je materialnopravno napačno. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), pri tem pa ni upoštevalo določbe 3. člena ZDavP-2, po kateri tudi stroški davčne izvršbe štejejo za davek, zato je drugačno stališče v nasprotju z izrecno dikcijo navedene določbe. Upnik opozarja, da seznam izvršilnih naslovov, ki ga je priložil, tudi v delu, kjer vsebuje davčne obveznosti iz naslova stroškov prejšnjih davčnih izvršb, v celoti izpolnjuje pogoje iz 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, ki določa, da je izvršilni naslov lahko tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti, znesek davka in znesek zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. V skladu s 152. členom ZDavP-2 mora dolžnik plačati vse stroške davčne izvršbe, ki se obračunajo v sklepu o izvršbi. Upnik ob tem izpostavlja, da je sklep o izvršbi v skladu s 4. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 samostojen izvršilni naslov (izvršljiv sklep davčnega organa). Stroški davčne izvršbe postanejo izvršljivi z vročitvijo sklepa o davčni izvršbi dolžniku. Vsa ta določila je upnik upošteval pri sestavi seznama izvršilnih naslovov z dne 27. 5. 2014, v katerem sta pod zaporednima številkama 1 in 2 navedena posamezna izvršilna naslova, in sicer z opravilno številko sklepa o davčni izvršbi, datumom izdaje, zneskom stroškov, datumom izvršljivosti in navedbo, da se obresti od stroškov ne obračunavajo. Upnik še dodaja, da je sodišče v celoti dovolilo predlagano zavarovanje davčnega dolga na dolžnikovih nepremičninah, kjer je ravno tako zahteval zavarovanje stroškov prejšnjih davčnih izvršb, kar kaže na neenotno prakso sodišč. Predlaga razveljavitev izpodbijane III. točke izreka sklepa in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče izvršbo dovoli na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), ki je primeren za izvršbo, kar pomeni, da so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Izvršilni naslov je v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. V zvezi z davčnimi obveznostmi tako ZDavP-2 v 9. točki drugega odstavka 145. člena določa, da je izvršilni naslov (tudi) seznam izvršilnih naslovov (če je za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej). Seznam izvršilnih naslovov za izterjavo davčnih obveznosti je torej zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki še niso bili izvršeni (prim. Sklep VSL I Ip 4297/2011 z dne 28. 9. 2011).

5. Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi seznama izvršilnih naslovov, v katerem so pod zaporednima številkama 1 in 2 navedeni tudi stroški sklepa o izvršbi na dolžnikove premičnine in stroški za pot pooblaščene uradne osebe po sklepu o prisilni izterjavi dolga in sklepu o stroških z dne 30. 12. 2013. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano III. točko izreka sklepa predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo z obrazložitvijo, da seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, in se pri tem sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4355/2013 z dne 8. 1. 2014. 6. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je taka odločitev materialnopravno napačna. Višje sodišče je v odločbi, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, namreč prezrlo, da so v skladu s četrtim odstavkom 3. člena ZDavP-2 obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. V skladu s prvim odstavkom 152. člena ZDavP-2 dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe. Stroški davčne izvršbe, katerih povrnitev zahteva upnik, so v konkretnem primeru dolžniku v plačilo naloženi z izvršljivima sklepoma davčnega organa, ki glede na določbo 4. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 predstavljata samostojna izvršilna naslova in sta kot taka lahko vsebovana tudi v seznamu izvršilnih naslovov po 9. točki drugega odstavka istega člena.

7. Stroški predhodne davčne izvršbe, ki glede na zgoraj navedeno štejejo za davek in imajo podlago v izvršilnem naslovu (izvršljiv sklep davčnega organa), so v predloženem seznamu izvršilnih naslovov označeni z datumom izvršljivosti in zneskom, upnik pa je tudi označil, da zanje ne zahteva obresti. S tem je glede stroškov predhodne davčne izvršbe v celoti zadostil pogojem, ki jih 9. točka drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 v zvezi z 21. členom ZIZ določa za primernost izvršilnega naslova za izvršbo, odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tega dela predloga za izvršbo pa je zato napačna.

8. Višje sodišče je zato upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ob upoštevanju zgoraj navedenega o predlogu za izvršbo glede stroškov predhodne davčne izvršbe ponovno odločiti.

9. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločitev.