Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 2. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 346/2002 z dne 20. 3. 2003 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 798/2001 z dne 26. 9. 2001 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 670/97 z dne 5. 4. 2001 se ne sprejme.
1.Pritožnik je predlagal obnovo pravdnega postopka, v katerem je bila izdana sodba na podlagi pripoznave št. II P 670/97 z dne 22. 6. 1998, po kateri je pritožnik dolžan plačati 2.213.456 SIT s pripadki. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. II P 670/97 z dne 5. 4. 2001 njegov predlog za obnovo zavrnilo. Sklep je po pritožbi pritožnika potrdilo sodišče druge stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo glede obnove postopka zavrnilo.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvami sodišč glede obnove postopka in zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. in 22. člena Ustave. Navaja, da je bila pripoznava dana v zmoti, pod vplivom grožnje in zvijače s strani tožeče stranke in njenega pooblaščenca.
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, ki določa ustavno procesna jamstva (in ki je v sodnih postopkih izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave), vendar te kršitve z navajanjem, da je tožbeni zahtevek pripoznal v zmoti, pod vplivom grožnje in zvijače, ne more utemeljiti. Predmet presoje je odločitev o dovolitvi obnove, zato te odločitve ne more izpodbijati z razlogi, ki se nanašajo na postopek, za katerega je predlagal obnovo. Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da trditev, ki jih ni uveljavil v postopku za dovolitev obnove pred nižjimi sodišči, ne more uveljavljati v reviziji. Pritožnik pa ne zatrjuje, da bi bilo takšno stališče Vrhovnega sodišča v nasprotju z Ustavo. Zgolj dejstvo, da se ne strinja z odločitvijo sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.
5.Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
mag. Marija Krisper Kramberger