Jedro

Notarski zapis ni sodna odločba ali poravnava in ne odločba drugega organa. Čeprav ima učinek neposredne izvršljivosti, je še vedno zasebna listina in ne akt, izdan v postopku pred oblastnim organom države; res ima s sodno poravnavo nekatere skupne točke: oba potrjujeta obstoj terjatve, oba se izpodbijata zaradi napak volje, predmet notarskega zapisa je lahko le obveznost, glede katerih je dovoljena poravnava (primerjaj zadevi II Ips 479/2008 in II Ips 75/2006), vendar pa nima, kar je odločilno, učinka pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. M. N. je sodišču prve stopnje predlagala, naj na podlagi določbe tretjega odstavka 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) prizna „tujo sodno odločbo oziroma posojilno pogodbo – zavarovanje z vzpostavitvijo hipoteke na nepremičnini št. OV-4919/08, 7. 7. 2008 sklenjene v obliki notarskega zapisa kot izvršilnega naslova pri notarki S. N. iz Buj, med predlagateljico M. N. kot posojilodajalko in Ž. H. kot posojilojemalcem.“ Predlog je utemeljila s trditvijo, da je notarski zapis izenačen s sodno odločbo ter predstavlja neposredni izvršilni naslov, zato so podani pogoji za njegovo priznanje skladno s prej navedeno zakonsko določbo.

2. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo: pred notarjem v tujini sklenjen notarski zapis ni izenačen s sodno odločbo, saj predstavlja zasebno listino, pa čeprav je dogovorjena njegova neposredna izvršljivost. 3. Predlagateljica zavrnilni sklep izpodbija s pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da ni utemeljenih razlogov za različno obravnavanje sodnih odločb, sodnih poravnav in neposredno izvršljivih notarskih zapisov. S sklenitvijo neposredno izvršljive pogodbe v obliki notarskega zapisa se pogodbeni stranki izogneta pravdnemu postopku in vsaka od njiju razpolaga z listino, enakovredno sodbi, izdani v pravdnem postopku. Obličnost, ki je v tem, da notarski zapis sestavi notar kot zaupanja vredna oseba, zagotavlja, da so spoštovana vsa pravna načela in pravice strank. Upoštevati je treba, da je bil ZMZPP sprejet leta 1999, to je pred tem, ko so množično „zaživele neposredno izvršljive pogodbe“.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodna odločba velja v državi, ki jo je izdala. Da bi učinkovala v drugi državi, jo mora ta priznati. Namen priznanja je izenačitev z domačo odločbo. Pogoje za priznanje v Republiki Sloveniji ureja (tudi) ZMZPP, a se ta uporablja subsidiarno: v 4. členu namreč določa, da se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali v mednarodni pogodbi. V konkretnem primeru, ko se predlaga priznanje potrditvah predlagateljice s sodno odločbo oziroma poravnavo izenačenega notarskega zapisa, sklenjenega pred notarjem v Republiki Hrvaški, je uporaba ZMZPP izključena, ker sta državi sklenili Pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, 10/94), ki, prav tako kot ZMZPP v 94. členu, predvideva „le“ priznanje tujih sodnih odločb in poravnav in z njimi izenačenih odločb drugih organov.

6. Notarski zapis ni sodna odločba ali poravnava in ne odločba drugega organa. Čeprav ima učinek neposredne izvršljivosti, je še vedno zasebna listina in ne akt, izdan v postopku pred oblastnim organom države; res ima s sodno poravnavo nekatere skupne točke: oba potrjujeta obstoj terjatve, oba se izpodbijata zaradi napak volje, predmet notarskega zapisa je lahko le obveznost, glede katerih je dovoljena poravnava (primerjaj zadevi II Ips 479/2008 in II Ips 75/2006), vendar pa nima, kar je odločilno, učinka pravnomočnosti.

7. Sodišču prve stopnje namenjen očitek, da je zmotno uporabilo materialno pravo, je torej neutemeljen. Vrhovno sodišče je zato predlagateljičino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).