Jedro

Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni fizično deljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina ID znak ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo z zemljiščem, in je v solasti udeležencev, vsakega do 1/5, razdruži s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev. Prodaja se bo opravila po določbah 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), če bodo to predlagali vsi udeleženci najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, po preteku tega roka pa lahko vsak predlaga prodajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (1. točka izreka). Predlog nasprotnih udeležencev za odlog delitve nepremičnine za tri leta je sodišče zavrnilo ter odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom (2. in 3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve pritožbe je razvidno, da izpodbijata le 1. točko izreka. Poudarjata, da bi lahko A. A. dobila v last podstrešno stanovanje, A. A. in B. B. bi lahko pridobila v last tudi del pomožnih prostorov kleti. Neustrezno je, da bi B. B. pridobil v last stanovanje na podstrešju, saj ima to stanovanje svoje stopnice in vhod. Mnenje sodišča, da bi bila preureditev zaradi razdružitve v znesku 8.000,00 EUR predraga, je neutemeljeno, ker ne gre za tako velik strošek, da ga stranke ne bi zmogle plačati. Stranke so si nepremičnino že razdelile in v naravi uporabljajo vsak svoje prostore. Nepremičnino je možno razdružiti v naravi, zato je odločitev, da se nepremičnina proda, v nasprotju z dejanskim stanjem in v nasprotju z določbami 70., 107. in 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Predlagatelja predlagata, da se jima dodeli v izključno last celotno stanovanje v prvem nadstropju. Pritlično stanovanje naj dobi v last C. C., stanovanje v drugem nadstropju B. B., stanovanje na podstrešju pa A. A. Tisti solastnik, ki bo prejel več stanovanjske površine, bo doplačal tistega solastnika, ki bo dobil manj površine, kot mu pripada glede na delež. Pritožbi prilagata dodatne pritožbene razloge, iz katerih izhaja, da predlagatelja ne odstopata od predloga za fizično delitev in to podrobneje pojasnjujeta. Pojasnjujeta tudi način financiranja nepremičnine in odplačevanje kredita. Podajata navedbe o hiši A. A. v Črni Gori, za katero prilagata tudi fotografijo, ki naj jo sodišče upošteva. Predlagata, da Višje sodišče v Ljubljani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je nepremičnino možno razdeliti po fizičnih delih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelja nasprotujeta civilni delitvi in v pritožbi vztrajata pri fizični delitvi nepremičnine. Ali je možno izvesti delitev v naravi, je kot primarno ugotavljalo sodišče prve stopnje in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da fizična delitev predmetne nepremičnine v obstoječem stanju, skladno s solastniškimi deleži in brez dodatnih del ni možna. K dodatnim delom, potrebnim za delitev, nasprotni udeleženci niso podali soglasja.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba glede stroška, ki je potreben za preureditev zaradi razdružitve nepremičnine. Predlagatelja navajata, da znesek 8.000,00 EUR ni strošek, ki ga stranke ne bi zmogle plačati. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da bi bili stroški večji, kot izhaja iz obrazložitve na 2. in 3. strani izpodbijanega sklepa. Sicer pa je odločilno, da v primeru, če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni deljiva. Na vse pritožbene navedbe, kako bi bilo nepremičnino mogoče fizično razdeliti, zato sodišče druge stopnje ne odgovarja. Brez vlaganj fizična delitev v konkretnem primeru ni mogoča, soglasja za vlaganja pa ni.

6. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno navedlo tudi, da je fizična delitev s poplačilom razlik v vrednosti možna le v primeru, da udeleženci s tem soglašajo, in da razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi za medsebojna poplačila. V konkretnem primeru nasprotni udeleženci nimajo sredstev za medsebojna poplačila, česar predlagatelja ne izpodbijata. Tudi za poplačilo razlik v vrednosti (če bi bila fizična delitev mogoča) se zato neutemeljeno zavzemata.

7. V gornjih navedbah je že podan odgovor na predloge fizične delitve, ki jih podajata predlagatelja. Ostale navedbe predlagateljev o tem, kdo je vlagal v nepremičnino, kdo odplačuje kredit, itd. pa za odločitev niso relevantne. Deleži med udeleženci namreč niso sporni. Poleg tega te navedbe predstavljajo tudi nedopustne pritožbene novote (137. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Enako velja tudi glede pritožbi priložene fotografije hiše A. A. 8. Ker fizična delitev nepremičnine v konkretnem primeru ni mogoča, je sodišče pravilno odločilo, da se izvede civilna delitev s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev. Nobeden od solastnikov namreč tudi ni podal predloga, naj nepremičnina pripade njemu, proti izplačilu vrednosti solastniških deležev drugim solastnikom. Sodišče prve stopnje je torej ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).