Jedro

Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo tožene stranke z dne 6.5.2011, dopolnjeno dne 20.6.2016. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je v zadevi pravnomočno odločeno s sodbo VSL I Cp 135/2016 z dne 5.4.2016, da je bila kasneje vložena toženčeva vloga z dne 6.5.2016 nerazumljiva in je taka ostala tudi po pozivu sodišča, naj jo toženec dopolni oziroma popravi.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Po pritožnikovem mnenju sklep nima pravne osnove. Sodnik je bil že opozorjen na zlorabo sodniške funkcije in kršitev 379. člena OZ (ker terjatev zaradi zastaranja ni dopustna), neupoštevanja Zakona o sodnih taksah, 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, kar vse kaže, da bo moral pritožnik sprožiti ustrezen kazenski postopek. Predlaga razveljavitev sklepa, stroški pa naj se naložijo v breme tistega, ki jih je povzročil z nezakonitim odnosom ali pa naj se upošteva sklep o oprostitvi sodnih stroškov iz izvršilnega spisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vloge strank morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo (105. člena ZPP(1)). Če iz vloge ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče, je nerazumljiva. Sodišče od vložnika zahteva, da jo popravi in ga hkrati opozori, da jo bo v nasprotnem primeru zavrglo (108. člen ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedenimi pravnimi pravili, ker je ocenilo, da je bila vloga z dne 6.5.2016 nerazumljiva in da je tudi po pozivu sodišča pritožnik ni ustrezno popravil. Sprejeti sklep ima tako materialnopravno podlago v četrtem odstavku 108. člena ZPP.

6. Tudi če bi sodišče kljub splošnim in nekonkretiziranim navedbam vlogo z dne 6.5.2016 obravnavalo po (smiselni) vsebini kot pritožbo zoper izdani sodbi sodišča prve in druge stopnje, bi jo moralo zavreči kot nedovoljeno (prvi odstavek 343. člena ZPP).

7. Po določbi prvega odstavka 333. člena ZPP je pritožbena namreč redno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Po pravilih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki so skladne s podatki spisa, ga je pritožnik v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje P 31/2015 z dne 18.9.2015 izčrpal. Pritožbeno sodišče je o pritožbi odločalo s sodbo I Cp 135/2016 z dne 5.4.2016. Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).

8. ZPP proti sodbi sodišča druge stopnje ne predvideva rednega pravnega sredstva (pritožbe). To je v skladu s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja le pravico do pritožbe in s tem do dvostopenjskega postopka.

9. S smiselnimi navedbami o nestrinjanju s pravnomočno odločitvijo o glavni stvari pritožnik torej v tem postopku ne more uspeti, ker zanj niso pravno relevantne.

10. Zoper pravnomočno sodno odločbo oziroma pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, so dopustna le še izredna pravna sredstva, kot jih ureja ZPP v členih 367. in naslednjih. V okviru uradnega preizkusa in podanih pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnikove vloge ni mogoče obravnavati ne kot revizije (v obravnavanem primeru namreč ne gre za spor iz 367. člena ZPP, (da bi bila revizija dovoljenja) vrednost spora je le 20,49 EUR, ne kot predlog za obnovo postopka, ki bi ga sicer moral pritožnik ob zakonsko podanih razlogih in v predpisanih rokih vložiti pred sodiščem prve stopnje (čl. 394 ZPP in naslednji).

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi tisti ne, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami).