Jedro

Glede na določbe 67. člena ZDen in 211. in 212. člena ZZZDR lahko center za socialno delo postavi skrbnika za posebne primere še pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Z odločbo o denacionalizaciji pa se le da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje takemu skrbniku, ki je lahko postavljen že prej.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije z dne 7.9.1994. 2. Pritožbi prizadete stranke I.T. proti prvostopni odločbi se ugodi in se odpravi odločba Centra za socialno delo z dne 30.3.1994 ter zadeva vrne v ponovno odločanje Centru za socialno delo.

Obrazložitev

Center za socialno delo (prvostopni organ) je s citirano odločbo odločil: R.P., umrli 1954 in R.K., umrlem 1975, oba z zadnjim prebivališčem ..., se postavi skrbnika za poseben primer (1. točka izreka); za skrbnika za poseben primer se postavi odvetnik Z. (2. točka izreka); naloga skrbnika je v postopku denacionalizacije upravljati s premoženjem parc. št. 66, 61, 62, 63, 64, 65, vpisanim pri vl. št. 1090, parc. št. 373/3, vpisani pri vl. št. 4 in parc. št. 374, 390/1, 390/3, ki so bile podržavljene R.P. in R.K. (3. točka izreka).

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi prizadete stranke I.T. in odpravila citirano prvostopno odločbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka meni, da je prvostopna odločba nezakonita in nepravilna. Prvostopna odločba temelji na 67. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen). Tožena stranka se sklicuje na določbo 211. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ postavil skrbnika za poseben primer, za kar pa, po njenem mnenju, v materialnem predpisu ni imel podlage. Če bi bilo potrebno postaviti skrbnika za poseben primer zaradi začasnega upravljanja denacioaliziranega premoženja, bi, po mnenju tožene stranke, moralo biti nesporno ugotovljeno, da je z odločbo o denacionalizaciji premoženje že denacionalizirano. Glede na navedeno je ugodila pritožbi prizadete stranke in odpravila citirano prvostopno odločbo ob smiselni uporabi 243. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Tožnika v tožbi menita, da je prvostopni organ pravilno uporabil 67. člen ZDen kot lex specialis. Smiselno predlagata, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbo. V odgovoru na tožbo prizadeta stranka vztraja pri svojih navedbah, ki jih že podala v upravnem postopku. Čeprav nima razloga, da bi dvomila v korektnost odvetnika Z., pa vendar drži, da le-ta po pooblastilu zastopa sodediča pokojnih upravičencev oziroma tožnika. Navedeni odvetnik pa je v postopku dencionalizacije njej že večkrat zanikal pravice do deleža na premoženju upravičencev, ki naj bi bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije. Prav to premoženje pa naj bi do konca zapuščinskega postopka upravljal in zanj skrbel ta odvetnik. Zato še enkrat predlaga, da se za skrbnika denacionalizi - ranega premoženja določi oseba, ki bo nevtralna v razmerju do potencialnih dedičev. Sicer pa se strinja s stališčem tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Smiselno predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

K 1. točki: Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po presoji sodišča stališče tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pravilno in ni v skladu z določbami 67. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) in 211. in 212. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/76, 1/89 in 14/89 - p.b.).

Po teh določbah: Če je oseba iz 1. oziroma 2. odstavka tega člena (Odločba o denacionalizaciji se glasi na ime upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega podjetja. Če lastnik podržavljenega premoženja ni upravičenec - 12. člen se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je po tem zakonu upravičenec do denacionalizacije) umrla ali je razglašena za mrtvo, se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere (211. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Za skrbnika za posebne primere je lahko postavljen tudi upravičenčev pravni naslednik (67. člen ZDen); Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil med drugim tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. V teh primerih sme postaviti skrbnika, ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi organ, pred katerim teče postopek. Ta organ pa mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil (211. in 212. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Glede na citirane določbe ZDen in zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po mnenju sodišča, tožena stranka nima prav, ko v izpodbijani odločbi trdi, da, če bi bilo potrebno postaviti skrbnika za poseben primer zaradi začasnega upravljanja denacionaliziranega premoženja, bi moralo biti nesporno ugotovljeno, da je z odločbo o denacionalizaciji premoženje že denacionalizirano. Ta trditev namreč iz citiranih določb ne izhaja, saj je lahko prvostopni center za socialno delo postavil skrbnika za posebni primer v skladu s citiranimi določbami zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še predno je denacionalizacijski upravni organ izdal odločbo o denacionalizaciji. Z odločbo o denacionalizaciji se pač da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebni primer, ki pa ga je lahko v postopku po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih postavil že center za socialno delo oziroma mora biti ta postavljen že pred odločitvijo o denacionalizaciji.

Glede na navedeno je tožba utemeljena. Zato je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je uporabilo smiselno kot republiški predpis v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94). Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).

K 2. točki: Po 3. odstavku 42. člena ZUS: Če sodišče spozna, da je treba izpodbijani akt odpraviti, sme s sodbo odločiti o upravni stvari, če narava stvari to dopušča in če ima v podatkih postopka za to zanesljivo podlago. Taka sodba popolnoma nadomestuje odpravljeni akt. Iz upravnih spisov je razvidno, da so si interesi tožnikov in prizadete stranke glede zapuščinskega in denacionalizacijskega postopka v navskrižju (to izhaja tudi iz upravnega spora pred tem sodiščem, opr. št. U 794/92).

Ker narava stvari to dopušča in ker je sodišče v podatkih in listinah v upravnih spisih, v zvezi z navzkrižjem interesov tožnikov in prizadete stranke, imelo zanesljivo podlago, je s to sodbo odločilo o upravni stvari, ker je spoznalo, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti in zaradi razčiščenja tega navzkrižja in postavitve primerne osebe za skrbnika za posebni primer zadevo vrniti v ponovno odločanje navedenemu prvostopnemu organu (citirani 3. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih).

V ponovnem postopku bo moral prvostopni organ navedeno navzkrižje med tožnikoma in prizadeto stranko razčistiti in po izvedenem postopku postaviti primerno osebo za skrbnika za posebni primer v skladu s citiranimi določbami 211. in 212. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pri tem pa bo moral prvostopni organ upoštevati tudi določbo 4. oziroma zadnje alinee 181. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri ne more biti skrbnik oseba, od katere glede na razmerja z varovancem (v konkretnem primeru s tožnikoma in prizadeto stranko) ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti.