Jedro

Novi dokazi ne morejo biti podlaga za obnovo postopka, če naj bi se z njimi dokazovalo dejstvo, ki naj bi dokazovalo obstoj pravnega razmerja, glede katerega je bilo že v prejšnjem postopku pravilno ocenjeno, da o njem že obstaja pravnomočna sodba.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sklepom sodišča prve stopnje N 89/91-7 z dne 18.6.1991. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje. Pritrdilo je namreč presoji sodišča prve stopnje, da ni podan v obnovitvenem predlogu uveljavljani razlog iz 9. točke 421. člena ZPP.

Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu za obnovo postopka. Predlagateljica je revizijo še dopolnila, vendar že po izteku tridesetdnevnega roka za revizijo in se zato s to dopolnitvijo ni mogoče ukvarjati.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, nasprotna udeleženka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP - Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP - Zakona o nepravdnem postopku) bistvene kršitve določb postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v postopku ni bilo. Druge bistvene kršitve določb postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane.

Revizija formalno opredeljeno ne zatrjuje nobene procesne kršitve, vsebinsko pa očita sodišču, da ni zaslišalo prič, na kateri se je predlagateljica sklicevala v obnovitvenem predlogu - in s tem očita procesno kršitev iz 1. odst. 354. člena v zvezi z 9. točko 421. člena in 1. odst. 427. člena ZPP (pa tudi 3. odst. 425. člena ZPP, ker iz stališča revizije, da naj bi morala biti ponovljena ustna obravnava, sledi, da naj bi bila pravilna združitev obravnavanja obnovitvenega predloga z obravnavanjem glavne stvari). Ta revizijski očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da v obnovitvenem predlogu navedenih prič ni zaslišalo, ker po naravi stvari ne bi mogli izpovedati ničesar drugega, kakor je že sama predlagateljica - sodišče druge stopnje pa je formalno pravilno opredelilo, da niso podani razlogi za obnovo postopka iz 9. točke 421. člena ZPP. Po tej zakonski določbi je namreč mogoče predlagati obnovo postopka zaradi možnosti stranke, da uporabi nove dokaze, samo pod pogojem, da bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. To pomeni, da novi dokazi ne morejo biti podlaga za obnovo postopka, če naj bi se z njimi dokazovalo dejstvo, ki naj bi dokazovalo obstoj pravnega razmerja, glede katerega je bilo že v prejšnjem postopku pravilno ocenjeno, da o njem že obstaja pravnomočna sodba.

V prejšnjem postopku (ki se je pravnomočno končal na prvi stopnji), je bila predlagateljica zaslišana. Dejstva, o katerih je izpovedala, niso bila uporabljena kot dejanska podlaga odločitve, ker je sodišče štelo za odločilno le to, da je bila predlagateljici v pravdni zadevi P 482/89 po tožbi nasprotne udeleženke pravnomočno naloženo, da mora izprazniti stanovanje, za katero gre tudi v tem nepravdnem postopku (zavrnjena pa je bila tudi njena revizija zoper to sodbo). S to pravnomočno sodbo je bilo odločeno, da tedanja toženka, sedanja predlagateljica ob smrti imetnice stanovanjske pravice G.V. ni imela statusa uporabnice njenega stanovanja. Pravilno je bilo stališče sodišča prve stopnje, da ob pravnomočni sodbi s tako podlago v tem nepravdnem postopku ni mogoče ponovno razpravljati o tem, ali je imela predlagateljica status uporabnice v obravnavanem stanovanju - saj je bilo s prej izdano sodbo odločeno prav o vprašanju, ki je bilo v tem nepravdnem postopku predhodno vprašanje.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava se ukvarja z dejstvi, zaradi katerih predlagateljica šteje, da je živela v ekonomski skupnosti z imetnico stanovanjske pravice G.V., in zaradi katerih šteje, da je ob smrti te imetnice imela status uporabnice spornega stanovanja. S takimi razlogi pa ni mogoče utemeljevati revizije zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi predloga za obnovo postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP, kakršnega je v tej nepravdni zadevi vložila.

Po vsem obrazloženem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je zato treba zavrniti na podlagi določbe 393. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.