Jedro

Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje, bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

OBRAZLOŽITEV:

1. Pred Okrajnim sodiščem v Tolminu teče pod opr. št. In 3/2009 izvršba zaradi prodaje stanovanja, ki je v solasti upnice in dolžnika, kot način delitve skupnega premoženja po pravnomočnem sklepu istega prvostopenjskega sodišča N 9/2006 z dne 21. 1. 2008. 2. Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo in zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je dolžnik vložil pritožbo, v kateri je med drugim zapisal: „A.A. je nepoštena in je nočem več imeti. Dobite poštenega sodnika. Ne morem razumeti, kako je mogoče, da sodniki na višjem sodišču ne znajo natančno prebrati pritožbe in dokazov, ki sem jih poslal. Prečitajte poročila. Sodniki na višjem sodišču niso sposobni ugotoviti poštene cene stanovanja, to je 28.000 EUR, zato so dosodili vrednost 42.500 EUR. To je prava nesposobnost višjega sodišča, da ogoljufajo mene nepošteno. Kako je mogoče, da sodniki višjega sodišča ne morete ugotoviti, da se deli zapuščina med družinskimi člani in da se v takem primeru po zakonu nikoli ne deli po tržni ceni novega stanovanja.“ Zaradi takšnega zapisa, ki ga je ocenilo za žaljivega, je sodišče druge stopnje, ko je odločalo o pritožbi dolžnika zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, dolžnika kaznovalo s 400 EUR denarne kazni.

3. V. Š. je zoper sklep o denarni kazni vložil pritožbo. Ponavlja kronologijo spora s svojo sestro (upnico), znova nasprotuje vrednosti stanovanja, kot ga je v nepravdnem postopku delitve nepremičnine v solastnini ugotovilo prvostopenjsko sodišče in meni, da glede na to, da gre za spor znotraj družine (predmet delitve je bilo namreč stanovanje, ki sta ga stranki postopka podedovali po svoji materi), tržna vrednost v nasprotju s stališčem sodišča ni relevantna. Poleg tega ponovi vse vrednostne sodbe, ki jih je o konkretni sodnici in o sodnikih Višjega sodišča v Kopru nasploh zapisal v vlogi, zaradi katere je bil denarno kaznovan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), sodišče skladno z določbami tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Besedilo dela dolžnikove pritožbe, ki ga je z izrekom denarne kazni sankcioniralo pritožbeno sodišče in ki je povzeto zgoraj, je brez dvoma žaljivo in predstavlja podlago za izrek denarne kazni. Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje (npr. izločitev sodnika, delegacija zadeve drugemu sodišču), bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje (npr. pritožba). Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti. In tožnik je s pisanjem, ki ga je pritožbeno sodišče sankcioniralo, to mejo nedvomno prestopil. 6. Pritožba je zato neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).