Jedro

O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.

Pavšalno navajanje, da tudi v primeru prodaje nepremičnin sredstva ne bi zadoščala za plačilo takse, ne utemeljujejo predloga za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo (I. točka izreka). Ugodilo je predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse in ji odložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek za 12 mesecev (II. točka izreka).

2. Tožena stranka s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

3. V pritožbi ponavlja, da ne razpolaga z denarnimi sredstvi ali premoženjem, ki bi ji omogočilo plačilo sodne takse za pritožbo. Ne drži ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni podala zadostnih trditev, da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost in zakaj sredstev za prodajo ne more unovčiti, kaj ta sredstva predstavljajo v naravi ter kaj predstavljajo kratkoročne terjatve. V predlogu za oprostitev plačila takse je pojasnila, da prodaja navedenih nepremičnin ni možna zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve, kar je razvidno iz zemljiške knjige za nepremičnine z ID znakom 0009, 00015 in 000400. Nepremičnine so obremenjene s hipotekami, zato sredstev za plačilo takse po poplačilu upnikov ne gre pričakovati. S tem je pojasnjeno, kaj sredstva za prodajo predstavljajo v naravi. Tožena stranka je priložila listinske dokaze in predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika A. G., ki je bil z dejstvi seznanjen. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga za njegovo zaslišanje in ga tudi ni zavrnilo, je podana bistvena kršitev določb postopka, je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter je sodišče prve stopnje posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Neutemeljen je tudi očitek, da se tožena stranka ni opredelila do kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 239.359,35 EUR, saj je navedla, da je bil njen transakcijski račun, ki je bil blokiran od dne 2. 9. 2013 dalje, zaprt 28. 12. 2015, ravno zaradi zaradi večjega števila neplačanih terjatev. To pomeni, da so njene kratkoročne terjatve neizterljive. Ker imajo že zapadle obveznosti tožene stranke prednost pred plačilom kasneje nastale obveznosti sodne takse, ta sredstva ne bi zadoščala za plačilo kratkoročnih obveznosti tožene stranke, ki jih ta izkazuje v višini 702.287,40 EUR, kaj šele dolgoročnih obveznosti v višini 589.471,74 EUR. Tudi v zvezi s tem bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je predlog tožene stranke nepopoln, bi jo moralo pozvati k dopolnitvi predloga s podajo dodatnih podatkov, ne pa njen predlog za taksno oprostitev zavrniti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Drži, da je tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev navedla je, da je njen transakcijski račun zaprt, da je v letu 2016 poslovala z izgubo in sredstev za prodajo v višini 619.566,00 EUR ni mogoče unovčiti in iz njihovega izkupička poplačati sodno takso v predmetnem postopku, saj so nepremičnine obremenjene s hipotekami in izvršilnimi postopki. Pritožbeno sodišče pa soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da so bile navedbe v predlogu za taksno oprostitev premalo konkretizirane, da bi tožena stranka z njimi lahko izkazala pogoje za delno taksno oprostitev. Svoje navedbe v tej smeri je dopolnila šele v pritožbi.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ker tožene stranke ni pozvalo na dopolnitev predloga za taksno oprostitev in ni zaslišalo njenega zakonitega zastopnika. O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.

8. Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo trditev tožene stranke o nemožnosti unovčenja in poplačila takse iz nepremičnin zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve, kar je razvidno iz zemljiške knjige za nepremičnine z ID znakom 0009, 00015 in 000400. 9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da trditvena podlaga, ki jo je v podporo predlogu za taksno oprostitev podala tožena stranka, ne omogoča ugoditve predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse. Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev v zvezi z neplačanimi terjatvami do dolžnikov, ki naj bi bile povod za blokado in zaprtje transakcijskega računa, so prepavšalne, da bi tožena stranka z njimi pojasnila stanje kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 239.359,35 EUR, ki izhajajo iz računovodskih izkazov tožene stranke. Konkretne trditve zakaj teh terjatev ni mogoče unovčiti je tožena stranka podala prepozno, šele v pritožbi. Slednje velja tudi za trditve v zvezi z nemožnostjo unovčenja sredstev za prodajo v višini 619.566,00 EUR. Tudi v tem delu so bile trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev prepavšalne, da bi z njimi lahko dosegla taksno oprostitev. Pavšalno navajanje, da tudi v primeru prodaje nepremičnin sredstva ne bi zadoščala za plačilo takse, ne utemeljujejo predloga za taksno oprostitev.

10. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke in izkaza poslovnega izida za leto 2016 ugotovilo, da ima tožena stranka kratkoročne terjatve, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, za katere pa tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev ni pojasnila, zakaj kljub temu takse ne more plačati v danem roku. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogom tožene stranke za taksno oprostitev.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).