Jedro

Praviloma se varovancu postavi en skrbnik, ki je pristojen za vse zadeve v zvezi z varovancem. DZ ne predvideva, da bi se pristojnosti skrbništva delile (bodisi za vsa področja, bodisi zgolj za eno) med več oseb, razen v primeru iz drugega odstavka 244. člena. DZ sicer tega področja ne ureja celovito. Tako ne ureja vprašanja, ali ima oseba lahko več skrbnikov tudi v primerih, ki jih zakon posebej ne omenja. Glede na stališča pravne teorije (Barbara Novak, Komentar DZ, str. 781) bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča načeloma možno, da ima oseba več skrbnikov v primeru, če bi bili skrbniki pristojni za različna življenjska področja varovanca, saj med njimi ne bi moglo prihajati do zapletov oziroma sporov, ker bi bil vsak od njih izključno pristojen za svoje področje skrbništva. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami (ali v celoti ali delno) pa DZ ne dopušča (prav takšen je obravnavani primer - predlagatelja bi kot skrbnika opravljala določene iste naloge, kar bi lahko izvrševala samo skupno). V primeru sporov med njimi o izvrševanju skrbništva bi moral zakon določati pravila, kako se tak spor reši, vendar pa DZ nima takšnih določb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo, za njeno skrbnico pa je določilo predlagateljico (I. in II. točka sklepa). V sklepu je opredelilo dolžnosti skrbnice, kot je to razvidno iz III. točke sklepa. Nasprotni udeleženki je odvzelo pravico voliti in biti voljen (IV. točka sklepa). Centru za socialno delo je naložilo, da v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa izvede postopek popisa in cenitve premoženja nasprotne udeleženke (V. točka sklepa). Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (VI. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja, ki izpodbijata II. in III. točko sklepa. Uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da se poleg predlagateljice za skrbnika postavi tudi predlagatelj, to pa le z nalogo vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi nasprotne udeleženke, še posebej na področju njene nege in zdravja, vključno s prizadevanjem za izvajanje zdravstvenih ukrepov (enako kot predlagateljica). Podrejeno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v izpodbijanem delu prvemu sodišču v nov postopek. Navajata, da Družinski zakonik (DZ) ne prepoveduje, da bi bilo lahko na istem področju postavljenih več skrbnikov. Slediti je treba varstvu varovančevih koristi kot ključnemu vodilu. Kot starša sta že doslej oba skrbela za koristi in interese nasprotne udeleženke, pri čemer CSD ni zasledil in poročal o nobenih težavah pri tem. Urejanje zdravstvenih zadev in nege zahteva svoj čas, ljudje pa imajo tudi druge redne obveznosti oziroma jih lahko od skrbi za varovanca zadržijo tudi izredni dogodki in stanja. Zato je varovancu v interesu, da se te naloge lahko delijo med dva skrbnika. V praksi sodišč prve stopnje so znani primeri, ko sodišča sledijo predlogom, kakršen je skupni predlog predlagateljev v tej zadevi.

3. Pristojni CSD kot udeleženec postopka ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelja v pritožbi vztrajata pri njuni želji, da bi bila oba skrbnika v okviru skrbi za osebnost, pravice in koristi nasprotne udeleženke, še posebej na področju njene nege in zdravja, vključno s prizadevanjem za izvajanje zdravstvenih ukrepov. Prvo sodišče ni moglo slediti temu predlogu predlagateljev, ker za takšno ureditev skrbništva v določbah DZ ni podlage. Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem delu pravilni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje, pri čemer dodaja še naslednje.

6. Praviloma se varovancu postavi en skrbnik, ki je pristojen za vse zadeve v zvezi z varovancem. DZ ne predvideva, da bi se pristojnosti skrbništva delile (bodisi za vsa področja, bodisi zgolj za eno) med več oseb, razen v primeru iz drugega odstavka 244. člena. DZ sicer tega področja ne ureja celovito. Tako ne ureja vprašanja, ali ima oseba lahko več skrbnikov tudi v primerih, ki jih zakon posebej ne omenja. Glede na stališča pravne teorije (Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Ur. l. RS, 2019, str. 781) bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča načeloma možno, da ima oseba več skrbnikov v primeru, če bi bili skrbniki pristojni za različna življenjska področja varovanca, saj med njimi ne bi moglo prihajati do zapletov oziroma sporov, ker bi bil vsak od njih izključno pristojen za svoje področje skrbništva. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami (ali v celoti ali delno) pa DZ ne dopušča (prav takšen je obravnavani primer - predlagatelja bi kot skrbnika opravljala določene iste naloge, kar bi lahko izvrševala samo skupno). V primeru sporov med njimi o izvrševanju skrbništva bi moral zakon določati pravila, kako se tak spor reši, vendar pa DZ nima takšnih določb. 7. Glede na to pritožbena kritika izpodbijanega dela sklepa ni utemeljena. Določbe 254. člena DZ niso upoštevne za obravnavani primer, saj se ne nanašajo na urejanje morebitnih nesoglasij med več skrbniki za istega varovanca. Nobenega pomena nima niti okoliščina, da naj bi sodišča prve stopnje v posameznih primerih imenovala več skrbnikov istega varovanca.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).