Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
4. 6. 2009
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vehbija Rrahmanija, Kamnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Kotlušek & Pavčič, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 4. junija 2009
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 116. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija 116. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zatrjuje, da je v neskladju z Ustavo, saj naj bi bil pravni pojem "kdor koga umori" nedoločen in naj bi kot takšen posegal v pravico do obrambe, kar naj bi v nadaljevanju vodilo v kršitev pravice do pravnega sredstva. Predlaga, naj Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanega člena KZ-1.
2.Pobudnik navaja, da je obtožen kaznivega dejanja umora po 116. členu KZ-1. Kazenski postopek se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je v fazi glavne obravnave. Meni, da obramba v kazenskem postopku ni mogoča, če pravnega pojma "umoriti" oziroma "kdor koga umori", ki je ključen za pravno kvalifikacijo, "niti pravna teorija, niti praksa, niti primerjalno pravna praksa", ne pozna. V nadaljevanju naj bi to vodilo v kršitev pravice do pravnega sredstva, saj bo sodna odločba, kolikor bo kvalifikacija podana po 116. čl. KZ-1, neobrazložena. Predlaga začasno zadržanje izvrševanja citirane določbe, saj nedoločen pravni pojem vodi v kršitev ustavno zagotovljenih pravic.
3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
4.Sodni postopek, na katerega se pobudnik sklicuje, še ni pravnomočno končan, zato pobudnik še ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude. Ustavno sodišče je namreč v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22.11.2007 (Uradni list RS, št. 110/07) ponovno potrdilo in obrazložilo svoje stališče, da se lahko v primerih, ko izpodbijana odločba ne učinkuje neposredno, pobuda vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Za takšen primer gre tudi v obravnavani zadevi. Če bo odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani za pobudnika neugodna, bo imel na voljo pravna sredstva, ki jih predvideva Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/1994 in naslednji – ZKP), šele po njihovem izčrpanju bo lahko ob pogojih, opredeljenih v sklepu št. U-I-275/07, hkrati z ustavno pritožbo vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 116. člena KZ-1. Glede na navedeno torej pobudnik ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik